Razlogi za takšno pestrost kar 2.000 vrst živih bitij so po besedah Lipeja, ki dela na Morski biološki postaji Piran kot raziskovalec, v nekoliko severnejši geografski legi, ki jo naseljujejo tudi "hladnoljubne" vrste, ter tudi v veliki prostorski raznolikosti našega morskega okolja, ki gre od peščenih, muljastih in skalnatih habitatov pa vse tja do, na primer, edinega travnika morske trave pozejdonke v tem delu Jadrana.

Površinski sloji morja se segrevajo
Čeprav je "zdravstveno stanje slovenskega morja je dobro", smo tudi v Sredozemlju priča t. i. tropikalizaciji oziroma segrevanju površinskih slojev morja, kar omogoča toploljubnim vrstam z juga, da se naselijo tudi v severnejših predelih Jadranskega morja. Poleg tropikalizacije se v Jadranskem morju spoprijemamo tudi z bioinvazijo oziroma pojavom novih, tujerodnih vrst v jadranskih vodah. Za zdaj to še ni povzročilo izginotja kakšne domače vrste, dodaja Lipej.

Škoda pa se dela s 'prilovom' - torej ulovom morskih živali, ki sicer niso tarča ribičev, a se kljub temu ujamejo v mreže in poginejo. Prilov je v svetu vzrok izumiranja morskih psov, več vrst delfinov, želv in nekaterih morskih ptic. Ob tem je resna težava še onesnaženje okolja, saj so strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran pri nekaterih vrstah rib na vrhu prehranjevalne verige ugotovili visoke koncentracije metilnega živega srebra, ki izvira iz idrijskega rudnika.

Tri območja so že zavarovana
Kljub temu pa je slovensko morje le točkovno onesnaženo, trdi Lipej. Z drugimi besedami ima Luka Koper določene vplive na bližnje morje, a je slovenski akvatorij kot celota glede na njihove raziskave v tem pogledu v dobrem stanju. Ne nazadnje slovensko morje premore tri zavarovana območja: Naravni spomenik Debeli rtič, Naravni spomenik Rt Madona in Naravni rezervat Strunjan.

Poleg njih je še predlog za zavarovanje že omenjenega rastišča pozejdonke med Koprom in Izolo. Biodiverziteta slovenskega morja je torej hkrati izjemna in tudi krhka, a za zdaj niso vidne kakšne hujše posledice, je sklenil Lipej.