Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril tudi pomen nadaljnjega urejanja voda in mednarodnega sodelovanja, ki prinaša tudi mir v državah. "V razpravi danes smo lahko videli, kako težko je v nekaterih državah, kjer hote ali nehote prihaja do tega vprašanja," je dejal in izrazil veselje, da se je v Ljubljani v okviru zasedanja pogodbenic konvencije ZN o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (t. i. vodne konvencije) zbralo okoli 600 udeležencev iz 100 držav. "Spoznal sem, da pri tem sodelovanju ne gre samo za načelne besede, ampak da prinaša tudi konkretne akcije," je poudaril.

Minister Novak računa, da bodo marsikateri državi lahko pomagale tudi izkušnje Slovenije in nasprotno. Predstavnike držav, ki se udeležujejo zasedanja konvencije, je pozval tudi k sodelovanju pri razreševanju težav in vprašanj, s katerimi se država trenutno spopada po lanskih poplavah. Po zaključku izrednih ukrepov potekata večletna sanacija in utrditev vodotokov, da bodo ti odpornejši proti podnebnim spremembam.

"Potrebovali bomo več načrtovalcev, projektantov, strokovnjakov, ker so naši strokovnjaki zasuti z delom. Prepričan sem, da bo tako sodelovanje koristilo tudi Sloveniji," je še dodal Novak.

Dialog med državami v okviru vodne konvencije traja že tri desetletja, je poudarila izvršna sekretarka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), pod okriljem katere deluje konvencija, Tatiana Molcean.

"Pred tremi, petimi ali deset leti smo se bojevali, da bi tema sodelovanja na področju voda postala del svetovne agende. V zadnjem obdobju pa je zanjo zaradi dogodkov, kot so suše poplave, ki se dogajajo na svetovni ravni, tudi v Sloveniji, veliko zanimanja in zavzetosti držav, da se angažirajo in prispevajo k spremembam na tem področju na svetovni ravni," je poudarila glede ambicioznejšega delovanja.

Vodenje procesa je zelo pomembna in odgovorna naloga

Slovenija v dneh zasedanja pogodbenic vodne konvencije v Ljubljani, ki poteka pod sloganom Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti, od Estonije tudi uradno prevzema triletno predsedovanje konvenciji. "Vodenje tega procesa je zelo pomembna in odgovorna naloga. Imamo nove članice, ki so se pravkar pridružile, in veliko pričakovanj, ki jih moramo izpolniti," je o predsedovanju Slovenije dejala Molceanova in med cilji izpostavila okrepitev sodelovanje ter graditev boljših odnosov med državami.

Program zasedanja pogodbenic vodne konvencije, ki bo potekalo do petka, je sestavljen iz visokega segmenta, splošnega dela zasedanja in 14 stranskih dogodkov. V okviru današnjega uradnega odprtja je potekal tudi slavnostni sprejem devetih novih držav h konvenciji.

Prvi dan zasedanja je v okviru visokega segmenta posvečen tudi razpravi o čezmejnem vodnem sodelovanju za podnebno prilagajanje, čezmejnem medsektorskem sodelovanju za podnebno blažitev in krepitvi podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom ter obnovi ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je predstavila dobre prakse čezmejnega sodelovanja znotraj porečij rek Save in Donave ter prvega Unesco biosfernega območja Mura-Drava-Donava med petimi državami, ki prispevajo k večji odpornosti na podnebne spremembe in prilagajanju nanje.

"Leta 2018 je bil vzpostavljen zelo izpopolnjen sistem za napovedovanje in opozarjanje pred poplavami. Zasnovan je tako, da zagotavlja občutek varnosti in odgovornosti vsem vključenim državam. Nadalje bo nadgrajen in dopolnjen s sistemom za napovedovanje nizkih pretokov," je dejala. Dodala je tudi, da se pripravlja še strategija za prilagajanje na podnebne spremembe v porečju Save. Ministrica je ob tem spomnila tudi na članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer si prizadevamo za upoštevanje sodelovanja na področju podnebja in vode kot gradnikov miru in varnosti.

V četrtek in petek se bo nadaljeval redni del zasedanja konvencije, vzporedno pa se bodo zvrstili tudi stranski dogodki, ki so priložnost za izmenjavo idej in primerov dobrih praks med državami. Med drugim bo v četrtek posebna pozornost namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI.

Vodna konvencija, ki deluje pod okriljem ZN-ja, je sicer trenutno edini pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje. Sprejeta je bila v Helsinkih leta 1992, veljati pa začela leta 1996. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1999. Konvencija trenutno združuje 55 pogodbenic, redno pa z njo sodeluje prek 130 držav članic ZN-ja.