Novega ministra za okolje čaka veliko dela, saj razmere predvsem na področju recikliranja odpadne embalaže niso rožnate, so nam povedali sogovorniki. Kandidat za ministra Roko Žarnić je sicer na predstavitvi pred poslanci v pristojnem odboru omenil možnost, da bi uvedli kavcijo za plastenke, a to je morda le en vidik vprašanja, ki bi ga sicer bilo treba še premisliti.

Gospodinjstva delajo napake pri ločevanju
V Sloveniji je vodilna družba, ki skrbi za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, Slopak. To je neprofitna družba, ki deluje skladno s sistemom Evropske unije, prenesenim v slovensko zakonodajo. Čeprav Slovenija izpolnjuje evropske zahteve glede zbiranja in predelave odpadne embalaže, so velike rezerve predvsem v gospodinjstvih. A morebitne kavcije za plastenke bi bilo treba proučiti zelo celovito, je za MMC povedala Barbara Tišler, vodja ozaveščanja v Slopaku.

Evropski okoljski cilji za Slovenijo na področju plastične embalaže sicer predvidevajo, da bi do leta 2012 zbrali in predelali 22 odstotkov odpadne plastike. Slopak v zadnjih letih te cilje presega in zbere 43 odstotkov odpadne plastične embalaže. Vendar pa Tišlerjeva opozarja, da so največje rezerve glede zbiranja odpadne embalaže še vedno v gospodinjstvih, saj so ta najmanj ozaveščena in delajo tudi največ napak pri ločevanju odpadkov. "Prav zato si želimo, da bi se več storilo na tem področju."

Bi s takim zbiranjem bolj obremenili ozračje?
Kavcija bi sicer verjetno pospešila to, da bi ljudje plastenke nosili v trgovine, vendar pa tukaj morda nastopijo drugi pomisleki. Plastična embalaža se namreč zdaj zbira na ekoloških otokih in se kot druge smeti vozi v posebnih smetarskih vozilih. Ta vozila sproti stiskajo material, kar pomeni, da se lahko z eno vožnjo prepelje velika teža odpadnih embalaž. Če bi se plastenke zbirale v trgovinah, bi jih verjetno shranili v kakšne večje vreče, med prevozom pa bi se zato prepeljalo veliko zraka. Kot vemo, je promet eden največjih onesnaževalcev, Slovenija pa je že zdaj dobila opozorilo zaradi prevelike vsebnosti trdih delcev v zraku.

Hrvaška zbere veliko manj embalaže
Kandidat za ministra Žanić je sistem kavcije za plastenke povzel po hrvaškem vzoru, Slopak pa je ustanovljen po vzoru drugih družb v EU-ju in skrbi za predelavo vseh vrst embalaže, poleg plastenk še za tetrapak, vrečke, folije, plastenke šamponov, mehčalcev, pločevinke, steklenice kartonske škatle in druge. "Če pogledamo številke, vidimo, da v Slopaku presegamo evropske zahteve, saj letno zberemo okoli 60 kilogramov odpadne embalaže na prebivalca, na Hrvaškem pa so na primer v letu 2008 zbrali 18 kilogramov na prebivalca. Letno sicer vsak prebivalec ustvari okoli 100 kilogramov embalaže," je dodala naša sogovornica.

Sistem, ki reciklatorjem ni naklonjen
Da so kavcije morda le majhen del celotne zgodbe, se strinja tudi naš drugi sogovornika, ki se ukvarja z reciklažo plastike. Gregor Adamič iz podjetja EKION, ki med drugim predeluje tudi PET-plastenke, v katerih kupujemo pijače, opozarja, da bi temu predlogu moral slediti še drugi, in sicer, da ta material ostane reciklatorjem v Sloveniji, ki lahko s svojo dejavnostijo zaposlijo tudi nove ljudi.

"Naše podjetje 1.000 ton plastenk na mesec uvaža iz Italije in Nemčije. V Sloveniji je na žalost urejeno tako, da podizvajalci od dveh podjetij, ki zbirata odpadke - Slopaka in Interseroha - neposredno odkupijo odpadke in jih nato prodajajo naprej. Komunala namreč pobere odpadke na ekoloških otokih, jih prepelje podizvajalcu, da jih sortira in pripravi, podizvajalec obvesti na primer Slopak, da je material pripravljen, ta pa se nato o odkupu dogovori kar s tem podizvajalcem in torej obide vse reciklatorje. Ta podizvajalec lahko material nato proda pod dvojimi pogoji," pojasnjuje težave, s katerimi se morajo spopadati manjši reciklatorji.

Bo država uredila to področje?
Sistem jim torej po njegovih besedah ne da možnosti, da bi konkurirali pri odkupu odpadnega materiala, saj se dogovori kar s svojimi podizvajalci. Ti podizvajalci pa potem prodajo material "v svežnju", kar pomeni, da ne morejo odkupiti le PET- plastenk, ampak morajo ob tem kupiti še na primer lesne ostanke, ki jih drugače težko proda.

"Mi pa v paketu ne moremo odkupovati, saj z lesnimi ostanki in železom nimam kaj početi. Pri tem nam ne pomaga niti država, saj ne zaščiti ali da prednosti domačim podjetjem, kot to počnejo nekatere druge države." Če bi slovenska vlada uredila to področje, da bi lahko material kupovali tudi drugi reciklatorji, bi s tem lahko razširili naše proizvodnje in odprli več delovnih mest, še dodaja Adamič. Novega ministra torej čaka zajeten kup težav že samo na področju recikliranja nekaterih odpadkov.