Pretekli konec tedna je v Boninih nad Koprom strela udarila v drevo in pri tem ubila moškega, ki je stal v bližini. Goran Milev z Elektroinštituta Milana Vidmarja opozarja, da je neposredna nevarnost v krogu 50 metrov okrog točke udara stele.

Med nevihtami pa smo, kot pravi, najvarnejši v zaprtih prostorih: "Med nevihto je najbolje, da smo v objektu, da se ne skrivamo poleg objekta ali na terasi objekta, če terasa nima železne konstrukcije, ki bi predstavljala neke vrste Faradayevo kletko."

Tudi pri kampiranju se je med udari strel najvarneje zateči v zaprte objekte, kot so na primer sanitarije, sicer pa so bolj kot strele nevarni veter in padajoča drevesa. Kopanje v jezerih, rekah in na morju med nevihtami ni priporočljivo, saj v bližini vode nastane napetostni lijak, ki lahko doseže tudi kopalce.

Domovi morajo biti ozemljeni, med nevihto se ni priporočljivo prhati ali biti v stiku z elektronskimi napravami, ki jih je najbolje izklopiti.

Strelovodna zaščita na objektih sicer ni stoodstotna, saj ob udaru strele nastajajo velike napetosti. Najvarnejši smo v avtomobilu, ki deluje kot Faradayeva kletka. Kako pa je med nevihtami s telefoni in kovinskimi predmeti, ki jih imamo pri sebi? Ali jih moramo odvreči? Goran Milev pravi, da "ni potrebe, razen, če ne želite več imeti telefona."

Elektroinštitut, kjer od leta 1998 deluje sistem za lociranje atmosferskih razelektritev, je samo letos zaznal že 28 tisoč udarov strel. Samo v prvih petih dneh julija je bilo več kot 22 tisoč udarov strel.