Ministrstvo za naravne vire in prostor se je sestalo s predstavniki 22 občin, ki bodo morale zaradi posledic ujme izvajati nadomestno in nadomestitveno gradnjo s selitvijo prebivalcev

Pojasnili so, da so bile na njihovo pobudo v predlog zakona o obnovi vključene rešitve, "ki omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in druge infrastrukture". Zakon bo skrajšal in poenostavil upravne postopke ter zagotovil hitrejšo obnovo prizadetih območij, so prepričani.

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je poudaril, da bo glede objektov, ki so bili že evidentirani za odstranitev, v naslednji fazi pripravljeno podrobno strokovno mnenje Državne tehnične pisarne, ki bo pri tem sodelovala z zunanjimi strokovnjaki in pristojnimi institucijami. Na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja bo služba za obnovo pripravila osnutek sklepa, ki bo javno razgrnjen najmanj 15 dni, nanj pa bo mogoče podati pripombe. Nato bo pripravljen predlog sklepa, ki ga bo moral obravnavati in potrditi vladni svet za obnovo, na koncu pa bo sklep o odstranitvi sprejela vlada.

Državni sekretar, tudi kandidat za ministra za naravne vire in prostor, Jože Novak je poudaril, da pohitritev postopkov ne bo potekala na račun kakovosti, temveč dobre organizacije, in napovedal, da bodo vsi, katerih objekti bodo predvideni za odstranitev, s tem najprej osebno seznanjeni, v naslednjih dveh mesecih pa bodo z njimi opravljeni tudi prvi individualni pogovori.

Novak je tudi pojasnil, da bo država prizadetim lastnikom stanovanjskih objektov zagotovila nadomestno gradnjo na isti lokaciji ali nadomestitev na drugi lokaciji. Aktivnosti v zvezi z nadomestnimi in nadomestitvenimi objekti na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih bosta opravili Državna tehnična pisarna in občina, v zvezi z usmerjanjem poselitve in po potrebi tudi z dopolnitvijo ali novimi prostorskimi načrti pa občina, z aktivnim sodelovanjem in usmerjanjem ministrstva.

Država in občine bodo morale za okoli 335 prizadetih hiš poiskati nadomestitvene lokacije, za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo možna tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo sicer v ujmi na različne načine prizadetih okoli 12.000 stavb, so spomnili na ministrstvu.

Skoraj 220 milijonov predplačil

Občinam je bilo do danes izplačanih 218.544.882 evrov predplačil za nujno sanacijo škode na občinski infrastrukturi ali za izvedbo geotehničnih ukrepov, je razkril vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda.

Temu se zdaj dodaja še izplačilo akontacij za obnovo fizičnim osebam – lastnikom stanovanjskih objektov, katerih skupna škoda v nedavni ujmi je ocenjena na 30 milijonov evrov. Do predplačila v višini 20 odstotkov ocenjene škode so upravičeni tisti s škodo nad 6000 evrov, ki ne potrebujejo nadomestitvene gradnje, po trenutni oceni gre za približno 5800 stanovanjskih objektov oz. za predplačila v skupni višini 30 milijonov evrov.

Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača lastniku stanovanja, če je lastnikov več, pa se vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega deleža. V primeru skupne lastnine se delež določi glede na število skupnih lastnikov, so razložili na ministrstvu.

Izplačila se bodo izvedla v štirih tranšah. V prvi tranši je zajetih 1350 stanovanjskih objektov v višini nekaj več kot 4,5 milijona evrov.

Po poplavah je bilo sicer na področju voda že zaključenih 713 delovišč, 240 pa je še odprtih, je povedala direktorica direkcije za vode Neža Kodre. Napovedala je tudi pripravo programa obnove po porečjih.

Na direktoratu za prostor so medtem ustanovili kontaktno točko za pomoč, usmeritve in razreševanje nejasnosti ter dodatne informacije za prostorsko načrtovanje občinam. Kontaktna oseba je Melita Jurca.