Člani skupine Dunking Devils pobirajo smeti in ostale odpadke v Črnučah v Ljubljani. Foto: BoBo
Člani skupine Dunking Devils pobirajo smeti in ostale odpadke v Črnučah v Ljubljani. Foto: BoBo
V Beltincih so se odločili, da bodo "očedili" kraj. Foto: MMC RTV SLO
Čiščenje pri Ljubljanici. Foto: MMC RTV SLO
Urša Zgojznik poziva k več preventive, da bo potrebne manj kurative. Foto: MMC RTV SLO

Za nas je najpomembnejše, da lahko združimo ljudi, da lahko naredijo nekaj dobrega. Ni treba veliko, da se pridružiš takšni akciji, le nekaj ur dobre volje in truda v dobri družbi, pa lahko nekaj dobrega naredimo za naše mesto.

Primož Punčuh, organizator v Slovenskih Konjicah

Prepričan sem, da bodo prav otroci pomagali vzgojiti svoje starše, podobno kot v primeru ločenega zbiranja odpadkov.

Miran Gorinšek, župan Slovenskih Konjic

Stanje je boljše. Leta 2010, ko je bila prva akcija, takrat smo prvič pravzaprav čistili divja odlagališča, ki so bila v naravi tudi 30 let ali več. Večino tega se je v preteklih akcijah saniralo ali pa so sanirale potem občine same.

Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
V 70 odstotkov občin čistili okolje
Inšpektorji pregledovali ločevanje odpadkov


Po dveh akcijah v letih 2010 in 2012 naj bi bila tokratna, vsaj po navedbah organizatorjev, zadnja, saj je njihov cilj, da bo država ostala čista za vedno. V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo je več kot pol milijona udeležencev zbralo skoraj 20.000 ton odpadkov. Tokrat prostovoljci niso čistili le divjih odlagališč, ampak tudi območja razpršenih odpadkov, obvodne predele, lokalne skupnosti pa so organizirale številne ozaveščevalne akcije in poskrbele za lepšanje okolja nasploh, poroča STA.
Stanje je boljše kot petimi leti, je poročal Val 202. Urša Zgojznik (Ekologi brez meja) je za radio povedala: "Stanje je boljše. Leta 2010, ko je bila prva akcija, takrat smo prvič pravzaprav čistili divja odlagališča, ki so bila v naravi tudi 30 let ali več. Večino tega se je v preteklih akcijah saniralo ali pa so sanirale potem občine same. Stanje na terenu pa kaže, da so v bistvu največji problem gradbeni odpadki in embalaža."
Zakaj še zadnjič? "Res se bo akcija zgodila še zadnjič. To smo res rekli tudi leta 2012. Ampak ta velika pobuda nas je preprosto prepričala, da moramo biti zraven. In smo rekli, da želimo izkoristiti trenutek, da začnemo govoriti o tem, kaj bomo naredili po čistilnih akcijah. Seveda bodo potekale tudi v prihodnje. Tako kot moramo očistiti svoje domove, moramo včasih očistiti tudi naravo, ampak tukaj ne bodo mogle biti akcije v tako velikih razsežnostih, ker potem preprosto nismo naredili dovolj. Pa ne samo mi, ampak tudi odločevalci, tudi proizvajalci, konec koncev trgovci. In zato se zdaj v tokratni akcijo veliko energije vlaga tudi v prihodnost. Danes recimo popisujejo tudi blagovne znamke iz enega samega razloga. Zato, da vidimo, kateri so tisti izdelki, katerih proizvajalcev, ki največkrat obležijo v naravi. Nekako bo treba to odgovornost sprejeti in začeti iskati rešitve na dolgi rok."

Okoljskih inšpektorjev je malo, boji pa se "jih tako ali tako nihče". "Drži, jaz še nisem slišala kogar koli v Sloveniji, da se boji okoljskega inšpektorja. Ne gre za to, da bi moral vladati neki strah. Gre za neki vzgojen trenutek. Teh pet odstotkov ljudi, tako je nekako ocena, ne bo nič spremenilo, ker to delajo nalašč. In te ljudi, se oproščam, je treba kaznovati. Že zaradi ostalih, ki pa delamo, da bi bile stvari boljše. Premalo jih je in mogoče imamo nekaj upanja, ker se je oblikovala nova vlada, da bodo razumeli, da preprosto ne gre drugače. Da bo treba okrepiti inšpektorate," je za radio povedala Zgojznikova.
Sodeluje večina občin
K sodelovanju je pristopilo več kot 70 odstotkov slovenskih občin, posamezniki pa se lahko akciji, ki bo danes potekala še v 160 drugih državah, pridružijo tudi v primeru, če v občini ni organiziranega dogajanja, poroča STA. Ekologi brez meja med drugim pozivajo vse, naj očistijo odpadke v svoji okolici in posodobijo register divjih odlagališč z vnosom morebitnih novih odlagališč, na katera naletijo.

Akcijo Očistimo Slovenijo podpira več kot 80 partnerjev in podpornikov. Slovenijo naj bi čistili tudi znani Slovenke in Slovenci. Organizatorji so med njimi izpostavili ekipo Hoferja, s katero izvajajo projekt Očistimo vode, in njihovega ambasadorja Marka Potrča, novega ministra za okolje in prostor Jureta Lebna in evropskega poslanca Igorja Šoltesa.

Akcija poteka pod okriljem globalne pobude Očistimo svet, v okviru katere bodo po vsem svetu ta konec tedna potekale podobne prostovoljske akcije, glavna tema pa bo boj proti plastičnim odpadkom.

V pobudi sodelujejo predstavniki lokalnih oblasti in civilne družbe iz 130 držav, poteka pa že 25 let. Vsako leto naj bi bilo v njej angažiranih več kot 35 milijonov prostovoljcev in je s tem ena največjih okoljskih iniciativ na svetu.

Zelo aktivni v Slovenskih Konjicah
Slovenski organizatorji, ki so se pod okriljem globalne pobude Očistimo svet lotili današnje akcije prostovoljcev po vsej državi, so med najbolj aktivnimi izpostavili tudi občino Slovenske Konjice. Tam po besedah občinskega koordinatorja Primoža Punčuha sodeluje okoli tisoč ljudi.
Kot je Punčuh povedal za Slovensko tiskovno agencijo, so že ob zadnji akciji pred leti bili med najbolj zagnanimi, tudi letos pa upa, da jim bo uspelo zbrati čim več odpadkov po mestu in v gozdovih. Na divjih odlagališčih so že vnaprej organizirali posebne skupine po posameznih krajevnih skupnostih, ostale raztresene odpadke po strnjenih naseljih pa pobirajo predvsem šolarji in ostali naključni udeleženci akcije.

Sicer pa je prvi del akcije po njegovem mnenju pomenil že popis divjih odlagališč, teh so v občini našteli 95. Že vnaprej so jih locirali, poslikali in popisali njihovo vsebino, ob čiščenju pa poteka tudi osveščanje o odpadkih in okolju. V zadnji akciji so v Slovenskih Konjicah nabrali okoli 65 ton odpadkov, letos bo verjetno teh manj.

"Za nas je najpomembnejše, da lahko združimo ljudi, da lahko naredijo nekaj dobrega. Ni treba veliko, da se pridružiš takšni akciji, le nekaj ur dobre volje in truda v dobri družbi, pa lahko nekaj dobrega naredimo za naše mesto," je dejal Punčuh, ki pravi, da najverjetneje tokratna akcija vseeno ne bo zadnja, kot si sicer zato, ker bi v njej pospravili vse, želijo organizatorji.

Konjiška akcija se je letos začela na mestnem trgu, kjer so udeleženci prejeli rokavice in vreče, pa tudi okrepčilo, prav tako so tam postavili nekaj stojnic komunalnega podjetja, konjiškega vrtca, na voljo je bila tudi izmenjava rabljenih igrač.

Gorinšek: Za drugačne življenjske vzorce
Na zagnanost svojih občanov je ponosen tudi župan Miran Gorinšek, ki se mu zdi dogodek še toliko bolj pomemben zaradi množične vključenosti mladih, ki jih je najlažje naučiti drugačnih življenjskih vzorcev. "Prepričan sem, da bodo prav otroci pomagali vzgojiti svoje starše, podobno kot v primeru ločenega zbiranja odpadkov," je dejal župan.

Kot je dejal, zanj niti ni pomembno, koliko odpadkov bo danes zbranih v fizični obliki, pomembno je sporočilo, da je treba varovati naravo in z njo ravnati spoštljivo, saj nam bo potem tudi narava vrnila v enaki meri.

Na sprejem vseh zbranih smeti so pripravljeni tudi v komunalnem podjetju. Direktorju Francu Doverju se je po deževni noči zjutraj zelo oddahnilo zaradi vremena, sicer pa so za udeležence akcije uspeli zagotoviti vso potrebno infrastrukturo. Delovni čas centra za ravnanje z odpadki so podaljšali do večera, na mestnem trgu so postavili stojnico za osveščanje občanov in zabojnik za zbrane odpadke.

Dover je ob tem opozoril, da se je treba zavedati dejstva, da je okolje naš dom. Starejšim generacijam je po njegovem mnenju verjetno nepojmljivo, kar počnemo danes in zakaj tako obsežne akcije, a v tretjem tisočletju in ob vseh ostalih možnostih je smetenje in odlaganje odpadkov v neokrnjeno naravo pravi okoljski kriminal.

Akciji se je pridružilo kar nekaj otrok iz konjiških osnovnih šol. Kot je povedala učiteljica OŠ Pod goro Darinka Gilčvert Berdnik, so pripeljali 70 otrok in pet učiteljic. Nikogar niso silili, pač pa so zbrali otroke, ki so si želeli priti sami.

"Otroke je treba vzgajati od malih nog, saj bodo le tako vedeli, da ne bodo smeti metali povsod. V Sloveniji imamo tako lepo naravo, največjo biodiverziteto v Evropi in moramo za njo skrbeti," je dejala učiteljica biologije in dodala, da pri njih osveščanje otrok ni prisotno le na današnji akciji, pač pa to kot ekošola počnejo skozi vse leto.

Akcije: Maribor, Ptuj
V severovzhodni Sloveniji se je akciji danes pridružila tudi večina drugih občin, med njimi tudi mariborska in ptujska mestna občina. V Mariboru so se organizirali na štirih lokacijah, kjer čistijo območje Piramide in Kalvarije, desni breg Drave in javne poti v mestu. Akciji se je pridružil tudi župan Andrej Fištravec, ki skupaj z delavci javnega podjetja Marprom čisti parkirišča pod Pohorjem in njihovo neposredno okolico, še poroča STA.
Kot je poročala TV Slovenija, so v Beltincih pojem čiščenja nekoliko razširili. Odločili so se, da bodo uredili vaške plotove, pokosili jarke, uredili trikilometrsko trim stezo, skratka, kraj "očedili", uredili bolj izpostavljene točke. Preselili so tudi eno staro knjižnico.

Za nas je najpomembnejše, da lahko združimo ljudi, da lahko naredijo nekaj dobrega. Ni treba veliko, da se pridružiš takšni akciji, le nekaj ur dobre volje in truda v dobri družbi, pa lahko nekaj dobrega naredimo za naše mesto.

Primož Punčuh, organizator v Slovenskih Konjicah

Prepričan sem, da bodo prav otroci pomagali vzgojiti svoje starše, podobno kot v primeru ločenega zbiranja odpadkov.

Miran Gorinšek, župan Slovenskih Konjic

Stanje je boljše. Leta 2010, ko je bila prva akcija, takrat smo prvič pravzaprav čistili divja odlagališča, ki so bila v naravi tudi 30 let ali več. Večino tega se je v preteklih akcijah saniralo ali pa so sanirale potem občine same.

Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
V 70 odstotkov občin čistili okolje
Inšpektorji pregledovali ločevanje odpadkov