"Z resolucijo prepoznavamo status Slovenije kot države z delujočim jedrskim programom in v tem okviru poudarjamo potrebo po zagotavljanju dolgoročnega in varnega obratovanja obstoječih jedrskih objektov, vključno z zagotavljanjem sredstev za jedrsko varnost, za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in za razgradnjo objektov po prenehanju obratovanja," je v uvodu seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor dejal minister Bojan Kumer in dodal, da hkrati resolucija prepoznava potrebo, da se po izteku delovanja obstoječe jedrske elektrarne izraba jedrske energije pri nas nadaljuje.

Odbor je sicer z glasovi iz vrst Svobode, z izjemo Miroslava Gregoriča, ter strank SDS, SD in NSi sprejel dopolnila, ki so besedilo predloga prilagodila pripombam zakonodajno-pravne službe, in zavrnil predloge dopolnil Levice. Ta je med drugim predlagala dopolnitev besedila, da se pred dokončno odločitvijo o investiciji v drugi blok jedrske elektrarne (JEK 2) opravi vse potrebne ekonomske in preostale strokovne analize ter izvede posvetovalni referendum. Da bi v resolucijo vnesli drugi referendum – prvega parlamentarne stranke z izjemo Levice napovedujejo za letošnji november, predlog za njegov razpis pa je odbor potrdil danes – se je zavzel tudi minister za okolje, podnebje in energijo Kumer.

Kot je dejal, bi bil ta "investicijski" posvetovalni referendum varovalka, da se bodo izvajale samo najboljše prakse. "S to varovalko tudi avtomatično preprečimo morebitno ujetost v pogoje 'vzemi ali pusti' morebitnih izdelovalcev študij ali končnega izvajalca oz. ponudnika, ki ne bo slovenski ... Le tako tudi zares zavarujemo javni interes, saj se bodo morali vsi ponudniki potruditi, da Sloveniji ponudijo najboljše mogoče pogoje in da se vodi projekt v skladu z najboljšimi praksami," je menil minister.

"To se bo dogajalo šele leta 2027 ali 2028," je na napoved, da naj bi bila takrat sprejeta investicijska odločitev, spomnila predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in presodila, da bi bilo dodajanje drugega referenduma v resolucijo "neodgovorno do volivcev", saj da bi se nanje prelagala odgovornost odločevalcev in strokovnjakov.

Vatovec: Hitenje z resolucijo je nepotrebno

Odbor je zavrnil tudi preostale predloge Levice, med drugim, da bi v resoluciji navedli stroškovno ceno elektrike iz JEK-a 2, postavili bi jo pri največ 70 evrov na megavatno uro (MWh), da bi se izrecno navedlo, da je treba poskrbeti za jedrske odpadke in da je treba te stroške upoštevati pri stroškovni ceni elektrarne, in da bi besedilo nekoliko "omehčali", ko bi navedli se JEK 2 "lahko" zgradi. Navedli bi tudi, da je treba sprejeti ločen zakon za gradnjo JEK-a 2, pri financiranju investicije pa bi izločili možnost javno-zasebnega partnerstva in opredelili, da bi šlo v celoti za državni projekt.

"Hitenje z resolucijo je nepotrebno," je ocenil Matej Tašner Vatovec (Levica) in menil, da se bo na resolucijo, čeprav gre za pravno nezavezujoč dokument, pri odločitvah sklicevalo in jih predstavljalo kot neizogibne. Poudaril je, da bi morali ljudje na referendumu odločati na podlagi podatkov, kaj pomeni projekt JEK 2 za državo in kakšen je alternativni scenarij, s 100-odstotno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. "Če vržemo v ta projekt 15 milijard evrov, in to je konservativna ocena, državi ne ostane denar za nič drugega," je na nujnost vlaganj v obnovljive vire in druge ukrepe za preprečitev "podnebnega zloma" opozoril Miha Kordiš (Levica).

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar je poudaril, da sprejem resolucije ne pomeni dokončne odločitve za JEK 2 – ta naj bi bila sprejeta do leta 2028 –, da pa ima pomembno vlogo pri razpravi. Napovedal je, da bodo predvidoma v mesecu dni znani nekateri dodatni podatki o "ključnih parametrih" projekta JEK 2. Poudaril je, da se obnovljivi viri in jedrska energija ne izključujejo ter da je pomembno diverzificirati energetske vire.

Proti je bil tudi Gregorič, med drugim nekdanji dolgoletni direktor Uprave RS za jedrsko varnost, ki je menil, da resolucija ne bi smela biti tako "navijaška" za JEK 2, ter opozoril, da je treba pri gradnji nove enote jedrske elektrarne upoštevati in obvladati številna vprašanja.

Sorodna novica Levičar: Resolucija je usmerjena v razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu JEK 2

Nasprotujoča mnenja razpravljavcev

Preostali člani iz vrst Svobode in SD-ja ter iz SDS-a in NSi-ja so resolucijo podprli. Med drugim so poudarjali nujnost zagotavljanja razpršenih in zadostnih virov energije. "Leta 2040 bo najdražja tista energija, ki je ne bomo imeli," je ob razpravi o cenah investicij v jedrske elektrarne in elektrike v prihodnje poudaril Tomaž Lah (Svoboda). Poudarjali so, da resolucija ne bo ničesar zapečatila, da gre za usmeritev države glede prihodnje miroljubne rabe jedrske energije.

Mnenja vabljenih na sejo so si bila nasprotujoča. Predstavniki okoljevarstvenih organizacij in društev, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter tudi stranke Vesna so poudarjali, da razprava v javnosti ni enakovredna, saj da se poudarja le scenarij z jedrsko energijo, ni pa analiz glede scenarija samo z obnovljivimi viri. Tako tudi odločanje na referendumu brez podatkov o projektu in o alternativah nima smisla.

Na drugi strani so denimo predstavniki Gen energije, jedrski strokovnjak z Instituta Jožef Stefan, tudi Piratska stranka izražali podporo nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji in med drugim poudarjali, da so tudi pri obnovljivih virih energije tveganja in izzivi, kot je umeščanje v prostor, kar se kaže pri umeščanju vetrnih elektrarn.

Mladi za podnebno pravičnost opozorili na hitenje z referendumom o JEK-u 2

Prav zaradi seje odbora so Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) na dopoldanski novinarski konferenci opozorili na nekatere sporne točke tako predloga referenduma kot resolucije.

V MZPP-ju so poudarili, da prvotni predlog referendumskega vprašanja daje državi in investitorju zeleno luč za gradnjo nove jedrske elektrarne brez kakršnih koli pogojev in kljub dejstvu, da bodo ključni podatki o projektu znani šele leta 2028.

MZPP je menil, da je bilo prvotno vprašanje zastavljeno navijaško in volivcem sugeriralo, da naj glasujejo za, "saj naj bi jedrska elektrarna zagotavljala 'stabilno oskrbo' z električno energijo". "Le kdo si ne bi želel stabilne oskrbe z električno energijo?" so navedli.

Kot so opozorili, se je do referendumskega vprašanja konec aprila kritično opredelila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je prav tako ugotovila, da vprašanje prek trditve o stabilni oskrbi že ponuja odgovor volivcem, zato so predlagali spremembo.

MZPP je pripravil svoj predlog vprašanja, to bi se po njihovem mnenju moralo glasiti: "Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK-u 2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor?"

Kot navaja MZPP, je takšen predlog vprašanja konec aprila podprlo tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Njihov predlog, kot poudarja MZPP, ponuja vprašanje, ki je dovolj ozko, da bi morebitna podpora na referendumu državi in investitorju preprečila možnost izkoriščanja zmage za politiko izvršenih dejstev, hkrati pa bi jima morebitna zmaga nudila javno podporo za pospešitev vseh procesov in analiz v želji po čimprejšnji izvedbi drugega referenduma. "Poraz na referendumu pa bi pomenil zavrnitev projekta ter ustavitev vseh potekajočih analiz in priprav," so obrazložili.

Elektrika iz JEK-a 2 po 70 evrov na megavatno uro?

MZPP je menil, da so "členi o transparentnosti polni visokoletečih besed, a brez jasnih in konkretnih zapisov", in predlagal, da se dopolnijo z zapisom, da se v delovno skupino za koordinacijo projekta JEK 2 vključijo predstavniki civilne družbe, predstavniki občin in drugi akterji. "Vzpostavijo naj se mesečne novinarske konference delovne skupine in izvedejo javni posveti o dveh scenarijih razogljičenja slovenske energetike. Ker zaključni člen resolucije izraža podporo JEK-u 2 brez kakršnih koli pogojev, naj se dopiše, da je gradnja JEK-a 2 smiselna zgolj ob doseganju stroškovne cene 70 evrov/MWh, podpore ljudi na drugem referendumu in soglasju civilnega nadzora h gradnji."

MZPP je dodal, da je v to stroškovno ceno elektrike treba vključiti vse postavke, od financiranja jedrske elektrarne do skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov. "Podajamo pet razlogov za takšen zapis, od katerih sta ključna. Prvič, francoska vlada in EDF, francoski jedrski dobavitelj, sta se lani dogovorila, da bo cena iz prihodnjih jedrskih elektrarn znašala 70 EUR/MWh. Če je to mogoče v Franciji, je tudi v Sloveniji. In drugič, priznana analitska podjetja predvidevajo, da se bodo cene elektrike med letoma 2030 in 2060 v Evropi gibale okoli 70 EUR/MWh. To konkretno pomeni, da bi stroškovna cena nad tržno ceno elektrike ogrozila rentabilnost projekta, zato je meja 70 EUR/MWh še toliko pomembnejša."

Okoljske nevladne organizacije opozarjajo pred enoumjem

Pred sejo odbora so se poleg MZPP-ja oglasile tudi druge okoljevarstvene organizacije. Organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera člane odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v skupni izjavi za javnost pozivajo, naj zavrnejo tako vladni predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije kot predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma.

Po mnenju Sare Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je predlog referenduma v trenutnih okoliščinah le poskus hitre legitimacije projekta JEK 2 brez resne razprave o projektu. Še vedno po njenih navedbah ostajajo neodgovorjena bistvena vprašanja o ceni zgraditve nove jedrske elektrarne skupaj s stroški skladiščenja odpadkov in razgradnje jedrske elektrarne, o tem, kdo natančno bo vse te stroške poravnal, in o tem, kako bi cena novega reaktorja vplivala na ceno električne energije. Pogrešajo tudi informacije o trajanju gradnje in o posledicah za cilj pravočasne opustitev fosilnih goriv ter za druge investicije na področju energetike in prometa v naslednjih desetletjih.

"Brez odgovorov na vsa ta bistvena vprašanja bo tako politika z referendumom prenesla odgovornost na državljane, ki se bomo prisiljeni odločiti o projektu, o katerem ne vemo praktično ničesar," so Kosirnik navedli v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Aleksander Mervar: Elektrika iz JEK-a 2 zagotovo ne bo poceni

Lidija Živčič iz Focusa je medtem ob dogajanju glede šestega bloka šoštanjske termoelektrarne opozorila, da smo v Sloveniji enkrat že videli "takšno enoumje" glede energetskega projekta, kar da se ni dobro končalo. "S pomočjo dobro financiranega piarovskega stroja se zdaj načrtno ustvarja vtis, da je jedrska pot edina možna, ta pa je skrajno zavajajoč in skregan z realnostjo," je zapisala.

JEK 2 bi po njenem mnenju pomenil nevarno izgubljanje časa in denarja, ki bi morala iti v množico ukrepov na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. "Drage položnice za elektriko zaradi JEK-a 2 pa bomo plačevali mi vsi," je opozorila.

Jonas Sonnenschein iz Umanotere pa je prepričan, da gre za "izsiljen referendum za legitimizacijo projekta, za katerega niti glavni investitor niti vlada ne vesta, kako velik bo, kdo ga bo gradil, katere države ga bodo financirale, kdo bo imel gospodarske koristi in kdo nosi finančno tveganje".

Sonnenschein pogreša poslovni načrt delovanja JEK-a 2 v elektroenergetskem omrežju, v katerem bodo v veliki meri prevladovali obnovljivi viri energije, načrt za obvladovanje organizacijskih tveganj, zamud v dobavni verigi jedrske tehnologije in pomanjkanja potrebnih znanj, načrt, kako preprečiti, da bi davkoplačevalci nosili tveganje velikih prekoračitev stroškov graditve in stroškov razgradnje ter skladiščenja odpadkov.