Kmet Jure Ponikvar z družino živi v Novi vasi nad Blokami. Volkovi so kar trikrat napadli drobnico na njegovem pašniku, četrtič pa so prišli prav v središče vasi in napadli žrebe v odprtem hlevu.

“Žrebe je bilo tako hudo poškodovano, da smo ga morali evtanazirati, ker zadnjega stegna dobesedno ni bilo več,“ je povedal vidno pretresen.

Ta in podobne zgodbe so zadnje čase odmevale v javnosti in povzročíle nemalo strahu. Rejci drobnice na Blokah so ustanovili civilno pobudo in zahtevali, da pristojni nemudoma ukrepajo. Odziv politike je bil sprejetje intervencijskega zakona, ki dovoljuje odstrel 11 volkov in 175 medvedov.

Problematiko divjih zveri je treba obravnavati celostno, predvsem s preventivnimi ukrepi, pa poudarja Miha Krofel, eden največjih poznavalcev divjih zveri pri nas. "Samo odstrel pri volkovih ni prava rešitev, kajti odstrel lahko vpliva na strukturo tropov. Kadar je odstreljen kakšen alfa izmed vodilnega para, potem tak trop razpade, kar pomeni, da se škoda lahko samo poveča."

V Sloveniji je zelo visoka lovska etika

Pri tem poudarja, da je v zakonu kar nekaj problematičnih točk. V Sloveniji je zelo visoka lovska etika, eno izmed osnovnih načel je, da lovci ne streljajo živali, medtem ko te skrbijo za mladiče, intervencijski zakon pa lovce prisili, da morajo živali streljati v času, ko so mladiči še odvisni od staršev. Prav tako se čudi, da v tem zakonu ni nobenih ukrepov, ki bi bili dejansko učinkoviti za preprečevanje škod. V Sloveniji vemo, da so visoke mrežne ograje z električnim tokom zelo učinkovite pri zaščiti pašnih živali. Prav tako so učinkoviti pastirski psi ali pa navzočnost človeka.

Škodni primeri so se v zadnjih 10 letih praviloma zmanjševali

Podatki zavoda za gozdove sicer kažejo, da so se škodni primeri v zadnjih desetih letih praviloma zmanjševali, ne glede na rast populacije tako volkov kot medvedov. Neposredne povezave med velikostjo populacije volka in medveda in povzročeno škodo tako očitno ni. Škoda, ki jo povzročijo medvedi na poljščinah, v čebelnjakih in na pašnikih, niha in je odvisna od razpoložljivosti hrane v naravi. Zaradi državnega spodbujanja uporabe zaščitnih sredstev na pašnikih se je škoda, ki jo povzročajo zveri, začela zmanjševati in se je od leta 2010 precej zmanjšala.

V primerjavi z letom, ko je bilo škodnih primerov, povzročenih od volkov, kar 576 in je bila ocenjena skupna vrednost škode 348.570 evrov, so bili lani le 203 škodni primeri v skupni vrednosti 125.193 evrov.

Kozjerejec Jure Bedenk, ki živi na samotni kmetiji v Zalesu nad Blokami, prav v osrčju ozemlja medvedov in volkov, drobnico na pašniku zaščiti s premično visoko mrežo, v kateri je električni tok. Pravi, da je v Sloveniji 65 uporabnikov teh mrež in do zdaj še nihče ni imel škode zaradi napada divjih zveri.

Letos 270 prijav škode

Letos so na agenciji za okolje obravnavali 270 prijav škode, ki so jo povzročile divje zveri, in izplačali 270.000 evrov odškodnin. Pogoji za izplačilo odškodnine niso zahtevni. V skladu s predpisi, ki določajo, kaj mora kdo narediti kot dober gospodar, da zavaruje svoje premoženje pred nastankom škode, je določeno, da mora varovati svojo drobnico pred divjimi zvermi z obodno elektroograjo, ki ima več kot eno žico.

V zadnjih 60 letih v Sloveniji ni bilo človeških smrtnih žrtev zaradi napadov zveri. Volkovi v tem obdobju niso nikogar napadli, tudi napadi medvedov na ljudi s hujšimi posledicami so bili redki.