Poleg škode, ki jo Slovencem povzročajo medvedi, po podatkih ministrstva narašča tudi škoda zaradi volkov, zadnja leta pa naj bi se močno namnožile tudi sive vrane, ki poleg povzročanja škode v naravi ponekod napadajo celo ljudi. Glede na podatke, ki jih je zbral MMC, je odgovor države vedno žal večinoma le represiven, saj je odgovor večinoma odstrel.

Načrt za leto 2009: odstrel 70 medvedov
Pri tem se država opira na direktivo EU-ja, ki tudi v primeru zaščitenih vrst (kamor v Sloveniji spadata tako sivi volk kot rjavi medved) dovoljuje odstrel zunaj dovoljenih parametrov v primerih, ko zveri povzročajo škodo in ogrožajo ljudi. Za leto 2009 je v predlogu pravilnika o odvzemu vrst rjavega medveda iz narave tako predviden odstrel 70 osebkov. V letu 2008 je bilo namreč prijavljeni 634 škodnih primerov, v katerih je bil udeležen rjavi medved, škoda pa je ocenjena na 182.500 evrov.

Sivi volk: odstrel 10 živali
V zadnjih nekaj letih naj bi se povečala tudi populacija prav tako zaščitenega sivega volka, ki v iskanju hrane napada predvsem drobnico in tako povzroča škodo kmetom. Sivi volk je v prijavljenih 430 primerih lani povzročil za 269.424 evrov škode, zato naj bi letos odstrelili 10 primerkov te živali.

Lovska zveza poudarja, da je možna alternativa odstrelu tudi preselitev živih živali na oddaljena območja (pri velikih zvereh je to 1.000 kilometrov), vendar pa "dobro vemo, kaj se je zgodilo s preseljenim medvedom v Francijo pa tudi z medvedi, ki so si iskali življenjski prostor v sosednjih državah."

Zeleni most na stopnji pobud, sestankov in možnosti
"Že pred časom smo dali MOP-u pobudo glede zgradnje zelenih mostov, vsaj na najbolj kritičnih odsekih cest in avtocest, spremembe zakonodaje in nadzora nad vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, predlagali smo usposobitev lovskih čuvajev za naravovarstvene nadzornike in še bi lahko našteval," je prizadevanja Lovske zveze opisal Žerjav.

"Odziv odgovornih enak ničli"
MOP je za MMC zagotovil, da jim je tema znana, a je bil njihov odgovor nedoločen in govori le o "možnostih". "V okviru finančnega programa LIFE+ je mogoče sofinancirati tudi projekte

kot je projekt zgradnje zelenih mostov. V ta namen se je sestala tudi skupina za pripravo projektnega predloga." LZS pa zagotavlja, da so za ta in druge predloge med drugim že porabili preko 12 tisoč evrov lastnega denarja, "odziv odgovornih, pa je bil, razen na deklarativni ravni, enak ničli".

Kdo bo preštel populacijo?
Do natančnih podatkov o številčnosti populacije zveri ni mogoče priti. Zadnja študija je sicer pokazala, da je bilo lani v Sloveniji 430 medvedov, to je kar 270 manj od najvišje ocene. Podatki o številu osebkov sivega volka niso znane, znano je le, da naj bi se ta populacija v zadnjih letih povečala.

Vrane: koristne ptice, ki jih ne maramo?
Novo razburjenje v javnosti pa povzroča še ena živalska vrsta, siva vrana. Vrane naj bi se prav tako zelo razmnožile (številka tudi v tem primeru ni znana), povzročale škodo in celo napadale ljudi. V letu 2007 so sive vrane na nelovnih površinah povzročile za 8 tisoč evrov škode, medtem ko se je v letu 2008 škoda povečala za skoraj trikrat, na 22.8000 evrov. Ta škoda je bila med drugim povzročena na stanovanjskih objektih, rastlinjakih, sadovnjakih in vrtovih, so sporočili z ministrstva z kmetijstvo. To je ob priporočilu kmetijsko gospodarske zbornice ugotovilo, da so izredni posegi trenutno edini način za preprečevanje škode.

O vranah smo povprašali Tomaža Jančarja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji, ki je dejal, da je sivih vran v resnici več, kot jih je bilo pred leti, vendar o dejanskih številkah ni mogoče govoriti, "saj doslej v Sloveniji ni nihče opravil raziskave, ki bi dala kvantitativne podatke". Več jih je predvsem v mestih, kjer je to posebej opazno, saj ji pred približno 20 leti tam skoraj ni bilo. "Vrane kot pametne ptice so se prilagodile razmeram in se začele naseljevati v mestih, saj imajo tukaj obilico hrane in so varne pred plenilci (npr. kragulji) in pred streljanjem lovcev," je dejal Jančar.

Odstrel vran je bil sicer vedno dovoljen, novost, ki jo je uvedlo ministrstvo za kmetijstvo, pa je le to, da jih je zdaj dovoljeno pobijati tudi v času gnezditve, ko starši skrbijo za mladiče. "Najmanj, kar je, je, da je to neetično," meni Jančar.

Kaj bo rešilo streljanje?
"Ko rešujemo 'problem vran', je treba najprej jasno pogledati, kaj problem sploh je. To, da je vran več, kot jih je bilo včasih, samo po sebi zagotovo ne more biti problem. Smo proti ad hoc zmanjševanju populacije brez treznega razmisleka in neobremenjenih raziskav. V zgodovini imamo nič koliko primerov, ko smo zaradi raznih resničnih in tudi povsem namišljenih problemov preganjali kakšno živalsko vrsto, danes pa se z več znanja tistim utemeljitvam lahko le smejemo," je poudaril in dodal, da po mnenju DOPPS-a odločba, kot so jo napisali na MKGP-ju, ne bo rešila ničesar, ampak gre le za pometanje problema pod preprogo. "Ministrstvo z odločbo zgolj ustvarja vtis, da so se problema lotili."

Jančar je tudi zavrnil argumente, da sive vrane pretirano posegajo v populacijo ptic. Sicer je potrdil, da vrane poleg druge beljakovinske hrane (ogrcev, povoženih mačk…) pojedo tudi kakšnega mladiča ptic pevk in izpraznijo kakšno gnezdo, vendar pa to lahko "lokalno pomeni zmanjšanje populacije kakšne vrste. Zagotovo pa ne drži, da bi vrane ogrožale kakšno vrsto ptic, saj na skupno številčnost vrst nimajo omembe vrednega vpliva".

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si