Takšna in podobna opozorila - da je le okoli 30 odstotkov vse izdelane plastike v uporabi še danes, da 79 odstotkov odrabljene plastike konča na odpadu, reciklira pa se je le devet odstotkov, da bo po ocenah leta 2050 na svetu že 12 milijard ton plastičnih smeti in da se po svetu vsako minuto proda milijon plastenk, slišimo ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila in letos opozarja na onesnaževanje okolja s plastiko.

Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti še vedno proizvedemo in v okolje odvržemo preveč plastike. Več kot osem milijonov ton plastike vsako leto konča v naravi, še posebej problematična pa je onesnaženost oceanov.

Plastika se v vodi in na kopnem vse bolj kopiči
Proizvodnja plastike naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat, odpadna plastika pa že prehaja v pitno vodo in predstavlja težavo za vodne živali. Primer: ob španski obali so pred kratkim opazili kita, ki je poginil, ker je imel v svojem prebavnem traktu kar 29 kilogramov plastike. Kljub mnogim opozorilom se problem onesnaženosti s plastiko ne zmanjšuje in ker večina plastike lahko obstane tudi več sto let, si znanstveniki že dalj časa prizadevajo, da bi našli učinkovit prijem za odpravljanje tega problema.

Ameriški in britanski znanstveniki so tako pred nekaj dnevi sporočili, da so po naključju ustvarili encim, ki je sposoben razgrajevati plastiko. Odkritje bi bilo lahko revolucionarno pri reševanju problematike vse večje onesnaženosti s plastiko. Raziskovalci bodo skušali zdaj ta encim izboljšati do te mere, da bi jim uspelo doseči možnost industrijske razgradnje plastike.

Plastiko je človeštvo množično začelo izdelovati v 50. letih 20. stoletja. Danes je vsepovsod okoli nas, vključena je v naša življenja prek vrečk, embalaže, folij, je celo sestavni del letal. Plastika je nadvse uporabna, a prav njeni ključni lastnosti - obstojnost in nerazgradljivost - predstavljata eno največjih okoljskih groženj našemu planetu. Nobena od prevladujočih oblik uporabe plastike namreč v okolju ne razpade, tako da je edini mogoči način za popolno uničenje plastike segrevanje do izjemno visokih temperatur, kar pa znova sproža pomisleke za zdravje ljudi in onesnaževanje zraka. Zato se plastika preprosto nalaga.

Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je ob svetovnem dnevu Zemlje zapisalo, da nas ta opominja, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet.

Slovenija: 59.000 ton odpadkov iz plastike
Podatki državnega statističnega urada sicer kažejo, da je predlani v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 odstotkov manj kot leta 2015. Le 24-odsotni delež vseh leta 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike je bil recikliran. Štirje odstotki teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, dva odstotka sta se odložila na odlagališčih, 31 odstotkov se jih je izvozilo, preostalih 39 odstotkov pa je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki. V letu 2015 je bila sicer stopnja recikliranja plastike v Evropi 30 odstotkov, na Kitajskem 25 in v ZDA le devet odstotkov. Največje onesnaževalke s plastiko so Kitajska, Indonezija in Filipini.

Proti nalaganju plastike se države borijo na različne načine. Južna Afrika in Kamerun sta uvedli davek na uporabo tankih plastičnih vrečk, nekatere druge afriške države, kot so Mavretanija, Senegal, Slonokoščena obala, Mali, Gana, Kenija, Etiopija, Malavi, Mavricius, Zanzibar in Uganda pa že poznajo popolno prepoved plastičnih vrečk. Med neafriškimi državami je Bangladeš omenjene vrečke prepovedal že leta 2002, saj so popolnoma zamašile odtoke in povzročile hude poplave v državi. Šrilanka in druge prej omenjene države so se za prepoved odločile iz podobnih razlogov, a tudi zato, ker je živina zaradi žvečenja plastičnih vrečk večkrat zbolela.

Velika Britanija iz prodaje umika plastične slamice in vatirane palčke
Velika Britanija pa je napovedala, da bo v boju proti onesnaževanju morja iz prodaje umaknila plastične slamice, palčke za mešanje in vatirane plastične palčke za ušesa. Britanska premierka Theresa May je dejala, da bo vlada še pred zakonsko prepovedjo prodaje omenjenih izdelkov za enkratno uporabo na to temo opravila posvetovanja, z njimi pa naj bi začela še letos.

Gre sicer za zadnjega v vrsti ukrepov, s katerimi želi Velika Britanija omejiti onesnaževanje morja. Leta 2015 so v večini trgovin na Otoku začeli zaračunavati plastične vrečke, prejšnji mesec pa so napovedali še spremembe pri nakupu plastenk. Mayeva je k podobnim ukrepom pozvala tudi voditelje držav Commonwealtha, ki so ta teden zasedali v Londonu. "Skupaj lahko dosežemo, da bodo prihodnje generacije uživale v naravnem okolju, ki bo bolj zdravo, kot je zdaj," je dodala.

Sodeč po eni od raziskav, na katero se sklicuje britanska vlada, Britanci letno zavržejo okoli 8,5 milijarde plastičnih slamic. Okoljski minister Michael Gove je opozoril, da so te nevarne zlasti za morske živali. Hkrati bo britanska vlada za raziskave in ukrepe na področju ravnanja z odpadki v razvijajočih se državah namenila 70 milijonov evrov.

48. svetovni dan Zemlje
Svetovni dan Zemlje praznujemo od leta 1970, ko se je rodilo svetovno okoljsko gibanje. Spodbudo zanj je dala knjiga Rachel Carson Silent Spring, v kateri je opozorila na posledice pretirane uporabe pesticidov za okolje. V 24 državah je prodala 500.000 primerkov knjige in prek nje se je začelo širiti zavedanje o pomenu varovanja okolja, ki se je udejanjilo v svetovnem dnevu Zemlje.

V letošnjih dogodkih bo po podatkih Združenih narodov sodelovala več kot milijarda ljudi v 192 državah. "Želimo opozoriti, da mora svet nehati uporabljati plastične vrečke za enkratno uporabo, promovirati alternativne možnosti fosilnim pogonskim gorivom in stoodstotno recikliranje plastike, večjo gospodarsko in vladno odgovornost ter spremeniti človeške navade pri uporabi plastike," je dejala predsednica organizacije Earth Day Network Kathleen Rogers.