Študija, katere izsledke so objavili v reviji Nature, je pokazala, da se je odmiranje oz. beljenje koral zaradi visokih temperatur ponovilo tudi lani. Znanstveniki, ki so sodelovali v projektu, opozarjajo, da gre za jasen kazalnik obsežnega propada ekosistemov koralnih grebenov kot posledice globalnega segrevanja. Tovrstni grebeni sicer predstavljajo le odstotek svetovnih oceanov, a so dom kar 25 odstotkom morskega življenja.

Najhujši udarec je doletel hitro rastoče vrste koral, ki zagotavljajo habitat in zaščito za ribe in drugo morsko življenje. Počasneje rastoče korale so sicer visoke temperature v veliki meri preživele, a ne zagotavljajo zadostnega življenjskega okolja za morska bitja. "Odmiranje koral je povzročilo radikalne spremembe v mešanici koralnih vrst na stotinah posameznih grebenov, kjer se zrele in raznolike skupnosti spreminjajo v bolj degradirane sisteme, pri čemer obstane le nekaj odpornih vrst," je dejal eden izmed avtorjev raziskave Andrew Baird, profesor na avstralski univerzi James Cook.

Beljenje koral se običajno pojavlja zaradi predolgih obdobij pretople morske vode, kar je posledica globalnega segrevanja ozračja. Tedaj korale izgubijo simbiotsko sobivanje z algami, s tem pa ostanejo brez vira hrane, ki jim ga s fotosintezo zagotavljajo alge. Ko korale izgubijo alge, izgubijo tudi barvo - postanejo bele, poleg tega pa postanejo tudi bolj občutljive za različne bolezni in na koncu tudi odmrejo. Če se sicer voda ohladi, jih lahko alge ponovno kolonizirajo in stanje se popravi. A to se mora zgoditi razmeroma hitro. Če pa odmrejo korale, začne odmirati celoten ekosistem okoli grebena.

Kljub zelo slabim novicam stroka opozarja, da je še mogoča rešitev grebena, ene največjih avstralskih naravnih znamenitosti. Veliki koralni greben nedvomno ogrožajo podnebne spremembe, ni pa še obsojen na propad, če bomo hitro ukrepali glede toplogrednih izpustov," ocenjuje direktor avstralskega centra za odličnost ARC za študije koralnih grebenov Terry Hughes. Ob tem je pojasnil, da približno milijarda koral še živi in te je treba zaščititi. "Moramo se osredotočili na zaščito kozarca, ki je še vedno na pol poln, in sicer tako, da pomagamo pri okrevanju preživelim," je bil slikovit Hughes. Podobno množično odmiranje koral je Veliki koralni greben prizadelo tudi v letih 1998 in 2002.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali omejiti globalno segrevanje na največ dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Kot smo poročali januarja, je velika težava za korale tudi onesnaženje, ki ga povzročajo turisti. Avstralske turistične agencije so se januarja zato odločile za prepoved slamic na turističnih ladjicah, ki vozijo na oglede po Velikem koralnem grebenu.

Greben je dih jemajoča naravna znamenitost
Skoraj 2.000 kilometrov dolg greben sestavlja okoli 3.000 koralnih čeri in več sto večinoma neposeljenih otokov iz koralnega peska. Razprostira se v zahodnem delu toplega Koralnega morja, vzdolž severovzhodne obale Avstralije, od izliva reke Fyn na jugu Nove Gvineje do južnega povratnika. Med grebenom in celino so od 30 do 140 kilometrov široke lagune. Je najdaljši koralni greben na svetu. Zoologi so v koralnih grebenih našteli več tisoč živalskih vrst. Med vsemi ekosistemi na Zemlji jih živi več le v tropskih deževnih gozdovih. Toda medtem ko v njih prevladujejo drevesa, je prevladujoča življenjska oblika koralnih grebenov žival, polip.