Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev Pislakov dan pripravlja pred začetkom nove čebelarske sezone. Predsednik združenja Boris Seražin je ob tretjem tovrstnem dogodku opozoril, da se pojavlja vse več bolezni. Grožnja ni le čebelji zajedavec varoja, težave imajo tudi z drugimi čebeljimi boleznimi. "Tisti, ki se s to dejavnostjo ukvarjamo profesionalno ali pa polprofesionalno, si ne moremo privoščiti popolne izgube čebel zaradi bolezni," je poudaril Seražin. Želijo si več povezovanja, tudi za skupni nastop na tujih trgih, in izmenjavo znanja, zlasti pri čebelarjenju z več panji.

Slovenija ima nekaj več kot 11.000 čebelarjev. Medtem ko to število narašča, donos medu v zadnjih letih strmo upada. Za Slovenijo je prav tako značilna velika gostota čebelnjakov, kar povečuje tveganja za izbruh in hitro širjenje bolezni, so zapisali v združenju. Na precej ogroženo avtohtono čebelo, kranjsko sivko, vplivajo podnebne spremembe in človekov vpliv na naravo, kar zahteva ukrepe za njeno zaščito. Ob tem je pomembno tudi povezovanje vseh strokovnjakov, so prepričani v združenju, katerih člani čebelarijo z več kot 10 odstotki čebeljih družin v Sloveniji.

Letos so na predavanjih, ki so potekala v prostorih ljubljanske veterinarske fakultete, gostili domače in tuje strokovnjake. Ti so predstavili ukrepe za zagotavljanje dobrega zdravja čebel in za zdravstveno varstvo čebel, med njimi ukrepe za obvladovanje glive noseme cerane, povzročiteljice ene najpogostejših bolezni čebel, ter obvladovanje malega panjskega hrošča. Govorili so še o odvisnosti ekonomičnosti čebelarjenja od lesne zaloge medonosnih vrst dreves, gostoti čebeljih družin in naselitvi čebel v rastlinjake. Prisluhnili so primeru opraševanja jagodičevja s čebelami v rastlinjakih na Nizozemskem.