Nemški ribič Rolf Küsters je na Evropsko komisijo in slovenski urad za turizem v Münchnu naslovil pismo v imenu več kot 50 ribičev. V njem je opozoril, da riba v takšni strugi nima primernega življenjskega okolja. V Nemčiji vlagajo milijone evrov, da potoke in reke rešijo iz njihovih "prisilnih jopičev" ter jim vrnejo njihovo naravnost, v Sloveniji pa delamo po njegovih besedah napake, ki so bile v Nemčiji narejene pred 50 leti. "Teh posegov ne morete upravičiti z izgovorom, da je to zaščita pred poplavami. Po mojem poizvedovanju v zgornjem toku Savinje, tudi na območju Luč, poplave nikoli niso bile kritične. Vodni tok bi lahko enako dobro nadzorovali z naravnimi materiali, kot so leseni nasipi," piše Küsters. Po njegovem mnenju v nobenem primeru za ureditev struge v Lučah ni bil primeren beton, ki so ga v strugo navozili na tone. Evropsko komisijo in slovenski urad je zato pozval, da dela na takšnih gradbiščih ustavita.

Nezadovoljni so tudi nekateri domačini
Z izvedbo protipoplavnih ukrepov v Lučah, za katere so bila pridobljena evropska sredstva, so nezadovoljni tudi nekateri lastniki zemljišč ob strugi Savinje. Predstavnik Združenja za trajnostni razvoj Luč Alojz Selišnik meni, da naložba ni bila izvedena, kot bi bilo treba. Ob tem je postregel s podatkom, da so bile poplave v Lučah leta 1990 v 95 odstotkih na Lučnici, in ne na Savinji. Selišnik meni, da novi nasip ni nič boljši od prejšnjega, v Savinjo pa je po njegovih besedah vrženo 1,5 milijona evrov.

Občina: Lepše in varneje
Medtem pa na Občini Luče menijo, da bodo izvedeni protipoplavni ukrepi pripomogli k večji poplavni varnosti Luč in tudi k bolj urejenemu videzu območja, kjer so se ti ukrepi izvajali.

V porečju Savinje so se protipolavna dela začela leta 2014. Kar 85 odstotkov sredstev za 45-milijonski projekt je prispevala Evropska unija.

Iz našega arhiva: V porečju Savinje celovito urejanju vodotokov (Slovenska kronika, 29. marec 2013, prispevek Nade Kumer)