Srečanje v Montrealu so spremljali tudi protesti okoljevarstvenikov. Foto: Reuters
Srečanje v Montrealu so spremljali tudi protesti okoljevarstvenikov. Foto: Reuters

Obenem dogovor poziva države, da "zagotovijo in omogočijo, da bo do leta 2030 vsaj 30 odstotkov kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih območij" učinkovito ohranjenih in upravljanih.

Kompromisno besedilo, ki ga je usklajevala Kitajska kot predsedujoča vrhu COP15 v Montrealu, so naravovarstveniki takoj pozdravili, čeprav se mora o njem še uskladiti 196 podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti, preden bo dogovor dokončno oblikovan.

Besedilo "dokazuje, da je Kitajska pripravljena voditi 'tekmo do konca' in graditi ambicije, ki so jih pogodbenice izrazile na COP15," je ocenil Alfred DeGemmis iz Društva za ohranjanje divjih živali.

"Kitajska bo zdaj morala zagovarjati ambicije, ki jih vsebuje ta dokument, in vključiti vse obotavljajoče se strani v prevladujoče mednarodno soglasje, da je izguba biotske raznovrstnosti nujna zadeva, ki zahteva takojšnje ukrepanje," je dodal.

Opozoril je sicer, da je večina besedila osredotočena na ukrepe do leta 2050, manj pa na takojšnje ukrepanje do leta 2030.

Glavno sporno vprašanje je, koliko denarja bodo bogatejše države posredovale državam v razvoju, kjer je večina biotske raznovrstnosti planeta. Države z nižjimi dohodki poudarjajo, da so razvite države obogatele z izkoriščanjem njihovih virov in bi zato morale dobiti pomoč za zaščito svojih ekosistemov.

Trenutni finančni tokovi v države v razvoju so ocenjeni na približno 10 milijard dolarjev na leto.

Dvotedensko zasedanje pogodbenic Konvencije ZN-a o biotski raznovrstnosti v Montrealu se je začelo 7. decembra. COP15 bi morali pripraviti že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bila zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljena v Kanado. Kljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.