Predlog za spremembo 70. člena ustave, s katero bi pravico do pitne vode določili kot ustavno pravico, je vložila skupina poslancev nekdanje vladne koalicije (PS, SD, DL in DeSUS) s prvopodpisanim Branetom Golubovićem, ki je zdaj nepovezani poslanec, pred prihodnjimi predčasnimi volitvami pa kandidira na listi Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB). S predlogom želijo preprečiti, da bi se vodni viri privatizirali.

Mnenja so govorniki na javni seji ustavne komisije DZ-ja predstavili pred precej prazno dvorano. Poslanec Golubović je izpostavil, da so dvorane polne v času tem o preteklosti, prav tako pa bi moralo biti, ko se govori o prihodnosti. Pravica do pitne vode je namreč pomembna tema.

Po nafti bi si prisvojili še vodo
Minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan je dejal, da si globalisti po nafti želijo prisvojiti še svetovno vodo, a brez nafte človek lahko živi, brez vode pa ne. Zato podpira pobudo poslancev za spremembo ustave. Tudi predstavnik državnega sveta Stevo Ščavničar je opozoril, da je nafta državam s tem virom v večini primerov prinesla vojno in nemire, dobičke pa bogatim posameznikom. Enako se lahko zgodi tudi z vodo.

V ustavi obstaja podlaga za tiste, ki se zavzemajo, da bi oskrbo z vodo dali na trg, opozarja nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. "Mislim, da bi se DZ v prihodnjem sklicu lahko plebiscitarno opredelil za takšno spremembo ustave. Ne predstavljam si junaka, ki bi zagovarjal konkurenco in tržni sistem na tem področju," je dodal.

Voda je naravna dobrina
Tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je izrazil nasprotovanje privatizaciji vode in poudaril, da je treba določiti politiko na tem področju. Po mnenju raziskovalca na Inštitutu za vode RS Darka Dreva je prav, da se v ustavo zapiše, da je voda naravna dobrina.

"Politiki prihajajo in odhajajo, voda pa ostaja in ostajajo ljudje," pa je dejal neodvisni raziskovalec Anton Komat in opozoril, da gre za tipični naravni monopol, ki mora biti pod javnim nadzorom, in ne predmet privatizacije.