Nacionalni center za zaščito okolja ZDA navaja, da gre za najvišjo povprečno svetovno temperaturo, odkar so konec 19. stoletja te podatke začeli zbirati. Dozdajšnji rekord je bil 16,92 stopinje Celzija, izmerili pa so ga 24. julija in 14. avgusta 2016.

Zaradi človeških dejavnosti so se temperature od leta 2011 do leta 2020 zvišale za 1,1 stopinje Celzija v primerjavi z obdobjem od leta 1850 do leta 1900. Zaradi tega je po svetu vse več požarov, poplav in drugih težav, še navaja center.

V ZDA visoke temperature trenutno najbolj občuti južni del države, kjer se zadnje dni in tedne spopadajo s hudo vročino. V ponedeljek se je vročinski val nadaljeval tudi na Kitajskem, kjer so namerili več kot 35 stopinj Celzija, v delih severne Afrike pa so temperature presegle celo 50 stopinj Celzija.

Tudi Antarktika se zdaj, ko je tam zima, sooča z nenavadno visokimi temperaturami. V ukrajinski raziskovalni bazi Vernadski na Argentinskih otokih Antarktike so tako namerili 8,7 stopinje Celzija.

WMO: Vrnil se je El Nino

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je prav danes potrdila, da se vrača vremenski pojav El Nino, zaradi katerega naj bi po svetu v bližnji prihodnosti pustošili suše, požari, poplave in monsuni. Vremenski fenomen El Nino se zgodi vsakih nekaj let zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana.

ZN je vlade držav po svetu posvaril, naj bodo pripravljene. "Napoved El Nina je znak vladam po vsem svetu, da se pripravijo na omejevanje njegovih posledic na zdravje ljudi, ekosisteme in gospodarstva," je sporočil generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas.

Razmere, značilne za pojav El Nino, so v Tihem oceanu prisotne prvič po nekaj letih, je sporočil WMO. Po navedbah meteorološke organizacije se je povprečna mesečna temperatura v vzhodnem delu pacifiške regije od februarja do sredine junija povzpela z 0,44 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem na 0,9 stopinje Celzija nad povprečjem.

Z 90-odstotno gotovostjo bo El Nino prevladoval v drugi polovici letošnjega leta, obsega njegove pojavnosti pa še ni mogoče določiti, so ocenili pri WMO-ju in ob tem izrazili skrb, da bi se lahko posledice podnebnih sprememb še poslabšale zaradi dodatnih učinkov segrevanja.
Posledice pojava bodo najobčutnejše v letu po njegovem začetku, pričakovati pa je, da bo El Nino dosegel vsaj zmerno moč, so ocenili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"Začetek El Nina bo močno povečal verjetnost podiranja temperaturnih rekordov in sprožil ekstremno vročino v številnih delih sveta in v oceanu," je dejal Taalas.

Strah pred širjenjem bolezni

Na posledice so opozorili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), kjer se po besedah direktorice za javno zdravje in okolje Marie Neire bojijo širjenja bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot je kolera, pa tudi bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta malarija in denga, ter nalezljivih bolezni, kot sta meningitis in rdečke.

Pred El Ninom je junija sicer že posvarila Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Vpliv vremenskega pojava El Nino naj bi se nadaljeval vse do pomladi leta 2025, ko bo njegov vpliv popustil, v tem času pa lahko podre prizadevanja sveta za omejitev segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija, so junija dejali ameriški meteorologi.

Ponekod več padavin, drugje še hujša suša

El Nino je naravni pojav, povezan s segrevanjem temperature površinskih plasti vode osrednjega in vzhodnega dela Tihega oceana ob ekvatorju. Značilno je, da povzroči več padavin v nekaterih delih Južne Amerike, na jugu ZDA, Afriškem rogu in v srednji Aziji. Po drugi strani pa lahko povzroči hudo sušo v Avstraliji, Indoneziji, nekaterih delih južne Azije in v srednji Ameriki. Zaradi toplejše vode se okrepijo tropski cikloni v Tihem oceanu, po drugi strani pa El Nino zavira njihovo nastajanje na območju Atlantika.

Od leta 2020 pa je na svetovno podnebje vplivala nenavadno dolga La Nina – hladen vremenski pojav, nasproten El Ninu, ki se je končal na začetku letošnjega leta. Kljub hladnejšim vremenskim posledicam skoraj štiri leta trajajoče La Nine je bilo po podatkih Združenih narodov zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini. Brez La Nine bi bilo globalno segrevanje še hujše.