Problematiko velikih zveri na območju parka je na sredni seji obravnaval svet javnega zavoda TNP. Na seji so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev, zavodov in institucij, od katerih si v TNP-ju želijo sodelovanja za omilitev težav, saj je število škodnih primerov zaradi volkov v strmem porastu.
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da podobno kot drugje po Evropi tudi v slovenskem alpskem prostoru lahko opazimo rast in prostorsko širitev populacij medveda in volka, ki se vračata na območja, ki sta jih zgodovinsko poseljevala. Ta proces je hiter zlasti pri volku. V zadnjih letih v Julijskih Alpah živijo že trije reproduktivni tropi, in pričakujejo, da bo njihova številčnost v prihodnje še rasla.
Volka je tako treba v Alpah začeti razumeti kot stalnega prebivalca, in ne le kot občasnega gosta, ter se začeti intenzivno spoprijemati z izzivi, ki ga njegova prisotnost predstavlja za ljudi, ki tam živijo, je poudaril Skrbinšek. Širitev medveda je medtem precej počasnejša, krepi pa se tudi populacija risa.
V TNP-ju trenutno živi okoli deset risov, od pet do deset rjavih medvedov in okoli 20 volkov, je povedal vodja oddelka za varstvo narave v TNP-ju Andrej Arih. Ob tem je poudaril perečo problematiko konfliktnih dogodkov, ki jih v parku in širšem alpskem prostoru povzročajo volkovi. Število škodnih primerov, ki jih povzročajo v kmetijski dejavnosti, strmo narašča od leta 2019.
Približno 40 škodnih primerov zaradi velikih zveri in šakalov
Blaž Černe z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da imajo v TNP-ju letno približno 40 škodnih primerov zaradi velikih zveri in šakalov. Pri dveh tretjinah primerov je povzročitelj volk, predvsem na primorski strani pa se mu pridružuje še šakal, medtem ko medvedi povzročijo približno desetino škodnih primerov.
Dokazljiva ocenjena škoda, ki večinoma nastaja na drobnici, v zadnjem letu znaša približno 15.000 evrov za 123 živali. Velik problem pa je tudi veliko pogrešanih živali, ki niso deležne odškodninske obravnavane. Vse to vodi v opuščanje planinske paše, je opozoril Černe, ki od pristojnih pričakuje hitrejše odločanje pri obravnavi škodnih primerov, izplačilu škod in obravnavi pobud za odstrel.
Arih je poudaril, da gre za problematiko, ki jo je treba prednostno razreševati: "Pričakujemo, da bodo vsi sektorji, ki so s področjem upravljanja z velikimi zvermi kakor koli povezani, k temu aktivno pristopili in da bomo skušali poiskati neke res učinkovite rešitve za zmanjšanje konfliktnih dogodkov." Želi si, da bi storili korak naprej, saj se po njegovih besedah vrtijo v začaranem krogu in glede pristojnosti s prstom kažejo drug na drugega.
V TNP-ju si tako želijo aktivnega sodelovanja vseh pristojnih deležnikov, da bi kritično in objektivno ocenili posledice vpliva velikih zveri na opuščanje tradicionalne rabe v Alpah ter da bi razvili in uporabljali učinkovite ukrepe za zmanjšanje obsega konfliktnih dogodkov.
Različni ukrepi za zmanjševanje škode
Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da za alpska območja z razpršeno planinsko pašo za zdaj ni visoko učinkovitih metod za preprečevanje konfliktov. S kombinacijo različnih načinov in z ustreznimi sredstvi za poplačilo škod pa je mogoče stopnjo konfliktov zmanjšati, je ocenil. Med uveljavljenimi ukrepi je navedel uporabo elektroograje in elektromreže, pastirskih psov, oslov in lam, fizično in mehansko zaščito, kot so staje in obore, svetlobna, kemična in elektronska odvračala ter prisotnost človeka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje