Zaradi vdiranja morske vode so sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda že zdaj močno preobremenjeni. Poleg tega je delovanje čistilnih naprav prilagojeno sladki vodi, pojasnjuje Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo. "Ti vdori, ki bodo vedno pogostejši, bodo potem preprečevali, da bi nam kanalizacija sploh funkcionirala, in to moramo preprečiti."

Po predvidevanjih bi samo za prilagoditev omenjenih sistemov potrebovali okrog 100 milijonov evrov. Za zaščito izpostavljenih odsekov obale pa še do dve milijardi do konca stoletja. V ta namen bo mogoče izkoristiti tudi kohezijska sredstva, poudarja Gabriel Mezang Nkodo z Direktorata za kohezijo. "V bistvu že obstajajo kohezijska sredstva, vendar za izkoriščanje teh sredstev je treba za to imeti podlago in v Sloveniji za zdaj te podlage za konkretne namene nimamo."

V strokovnih podlagah je predlaganih 72 negradbenih in gradbenih ukrepov. Med temi so denimo nasipi, ki že ščitijo soline in koprsko Bonifiko, pa tudi zadrževalniki vode.

Predstavljene strokovne podlage naj bi postale del državne strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. Istrske občine pa bi jih lahko že uporabljale za določene prilagoditve, poudarja Marko Starman, direktor Kraniksgea parka Strunjan. "Predvsem se ne bi smelo čakati. Smiselno bi bilo imeti operativno skupino, tako kot imajo v Italiji, ki spremlja pojave in ukrepe med občino in državo."

Jerneja Penca z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper pa še poudarja, da so podnebne spremembe družbeni izziv in da je pri uvajanju ukrepov za omilitev dviga morske gladine nujno vključiti tudi prebivalce.