Še vedno dežuje v večjem delu države. Na območju osrednje Slovenije je reka Gradaščica ob 20.30 dosegla maksimalni pretok 59 m3/s in je že začela upadati. Prišlo je do razlivanj v njenem zgornjem toku na območju pogostejših poplav. Pretoki rek v Posočju so veliki. Soča v Solkanu je dosegla konico 1024 m3/s in ne narašča več. V zgornjem toku je že začela upadati. Reke Vipava, Idrijca, Cerknica in Reka s svojimi pritoki pa še naraščajo.

Sava Bohinjka se je razlila v manjšem obsegu na izpostavljenih območjih ob strugah vodotokov, Sava v zgornjem toku, Kamniška Bistrica, Pšata in Sora s pritoki še zmerno naraščajo. Ljubljanica bo ponoči dosegla velik pretok in po podatkih Arsa lahko pride do razlivanj na Ljubljanskem barju. Pričakujejo, da se bo naraščanje ostalih rek ponoči umirilo.

V zgornjem Posočju je do 14. ure že padlo do okoli 180 litrov dežja na kvadratni meter.
Drugod na območju Julijskih Alp je padlo od 80 do 130, na območju Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja, Notranjske in Brkinov pa od 40 do okoli 70 litrov na kvadratni meter. Do četrtka zgodaj zjutraj lahko v zahodni in osrednji Sloveniji pade še od 30 do 60 litrov na kvadratni meter.

Nevarnost zemeljskih plazov
K porastu vodotokov dodatno prispeva še snežna odeja, ki se topi. Povečana je tudi nevarnost zemeljskih plazov, so opozorili na Arsu. Meja sneženja se bo dvignila nad 2400 metrov nadmorske višine.

"Kar se tiče pričakovanih posledic tokratnih padavin, so te za zdaj v mejah normale. Vodotoki sicer naraščajo, a bo količina padavin predvidoma premajhna, da bi prišlo do večjih razlivanj. Lahko pa pride do zemeljskih plazov," je napovedal dežurni meteorolog Jure Jerman.

Na geološkem zavodu ob tem prebivalcem na izpostavljenih območjih svetujejo, naj spremljajo nenavadna dogajanja v bližini stanovanjskih in drugih objektov, v primeru znakov plazenja pa naj nemudoma ukrepajo.

Povišano bo plimovanje morja
Na Arsu so napovedali tudi povišano plimovanje morja. "Morje se je dvignilo na 310 cm, poplavlja na običajnih mestih, na nižjeležečih delih obale. To še ni taka višina, da bi bile kakšne hujše težave. Gre za bolj izpostavljena območja ob slovenski obali, kjer običajno poplavlja ob takih višinah," je pojasnil dežurni hidrolog Nejc Kovačnik.

Dodal je še, da povišano plimovanje ni v kombinaciji s povišanim valovanjem, zato morje ne poplavlja na območjih, kjer imamo ljudje svojo infrastrukturo. Gladina morja pa lahko preseže opozorilno višino, ki je na na mareografski postaji v Kopru 295 centimetrov, tudi v četrtek dopoldne.