"To je za nas zelo pozitiven dogodek," ne skriva navdušenja predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta Tadej Malovrh. Na inštitutu, v okviru katerega deluje veterinarskohigienska služba, ki je zadolžena za odstranitev mrtvih živali, so se namreč že več let spopadali z omejitvami dotrajanih vozil. Dotrajana vozila so pomenila visoke stroške vzdrževanja, tovornjaki so se pogosto kvarili, več let uporabe razkužila pa je načelo tudi pločevino na vozilih, iz katerih so med vožnjo odtekale tekočine iz živalskih trupel.

"Ministrstvo je leta 2015 prisluhnilo našim težavam, na katere smo opozarjali, in nam na podlagi našega elaborata dalo zeleno luč, da smo začeli postopke javnega naročanja." Tako je vozni park veterinarskega inštituta postal bogatejši za pet tovornjakov znamke Renault, šest poltovornjakov znamke Nissan in dva kombija znamke Volkswagen. "Vozila so tehnično bistveno boljša, med drugim imajo na voljo štirikolesni pogon, s katerim uslužbenci lažje pridejo na manj dostopne kraje, posledično pa so tudi vozniki varnejši," pove Malovrh in doda, da je novi vozni park vnesel tudi pozitivno vzdušje med sodelavce, ki delajo na terenu.

Konec večdnevnega čakanja na odvoz
V Sloveniji veterinarskohigiensko službo opravlja 44 higienikov, ki imajo zdaj na voljo 45 vozil. "Letno opravimo 1,5 milijona kilometrov poti in 78 tisoč postankov, pretovorimo pa med 10 in 11 tisoč ton živalskih trupel," pove Malovrh in doda, da s tem kadrovsko sicer še zadostijo potrebam, a morajo higieniki včasih tudi podaljšati delovnik ali delati ob sobotah. Kadrovske težave so nazadnje občutili poleti 2015, ko je sovpadlo več bolniških odsotnosti in dopustov, kar je pri nekaterih strankah povzročilo tudi nekaj slabe volje.

Še pred petimi leti so se v medijih pojavila negodovanja nad delom veterinarskohigienske službe, saj so nekateri čakali na odvoz več dni, kar je več od predpisanega 36-urnega roka za odvoz živali. Takrat so na veterinarskohigienski službi občutili tudi varčevalne ukrepe in s predvidenim proračunom niso mogli pokriti niti stroškov goriva. "Teh težav zdaj nimamo več," poudarja Malovrh.

Največ negodovanj ob smrti ljubljenčkov
S finančno pokritostjo stroškov večdnevnih zamud pri odvozu trupel ni več, zagotavlja Malovrh in dodaja, da so lani pomemben napredek dosegli tudi z vpeljavo elektronskega sistema naročil, pri katerem se ne dogaja več, da se naročilo založi ali izgubi v množici naročil. "Želimo pa si vozila opremiti s tabličnimi računalniki, ki bodo delavcem sporočali, kje so še čakajoča naročila, saj bodo lahko učinkoviteje odvažali trupla."

Čeprav se prekoračitve predpisanih rokov za odvoz trupel, tako Malovrh, ne dogajajo več, pa se pri svojem delu higieniki srečujejo tudi z nezadovoljstvom strank. "Najpogosteje gre za evtanazirane hišne ljubljenčke, pri katerih si stranke želijo vedeti točno uro odvoza, kar pa vselej ni mogoče," pripoveduje Malovrh in dodaja, da morajo higieniki slediti prednostnim nalogam, prednostno pa morajo ukrepati tam, kjer je možnost okužb, kot je bilo ob nedavnem primeru pogina labodov, okuženih z aviarno influenco.

Želijo si še tovornjak z zabojnikom
Najprej morajo reševati izredne dogodke, kot je bil pogin 300 ovc na štajerski avtocesti leta 2014, ko so higieniki ponoči uspešno očistili avtocesto, tako da je bila že zjutraj prevozna. Reševali pa so tudi situacijo, ko so leta 2013 po dolenjski avtocesti tekali preplašeni konji in povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom.

Poleg tabličnih računalnikov si Malovrh želi higienike opremiti tudi s tovornjakom, ki ima možnost dviga zabojnika, kot jih imajo komunalna podjetja. Pri množičnih poginih perutnine na farmah in kmetijah morajo namreč higieniki na roke pretovoriti več sto kilogramov perutnine. Malovrh ob tem dodaja, da je ministrstvo že pokazalo posluh za njihove želje in računa, da jih bodo kmalu tudi uresničili.