Vročinski val so na raziskovalni postaji Casey na območju Velike Antarktike zaznali konec letošnjega januarja, ko je na južni hemisferi poletje.

Raziskovalci iz Avstralskega antarktičnega programa so ugotovitve objavili v reviji Global Change Biology in opozorili, da bi spremembe lahko vplivale na svetovne vremenske vzorce.

Čeprav je Antarktika od drugih celin ločena z Južnim oceanom, ima svetovni vpliv, saj lahko tajanje ledu na tej celini povzroča dvig gladine morja na svetovni ravni.

Dnevne temperature nad devet stopinj Celzija

Vročinski val je opredeljen kot trije zaporedni dnevi izjemno visokih vrednosti najvišjih in najnižjih dnevnih temperatur. Med 23. in 26. januarjem so bile najnižje temperature pod lediščem, najvišje dnevne pa nad 7,5 stopinje Celzija.

24. januarja so izmerili 9,2 stopinje Celzija, kar je absolutni rekord na postaji ter za 6,9 stopinje višja temperatura od povprečne najvišje temperature na območju.

Temperaturne rekorde so nato februarja izmerili tudi na drugi strani celine, na Antarktičnem polotoku. Na argentinski bazi Esperanza so izmerili 18,3 stopinje Celzija.

Življenje v oazah odvisno od tajanja ledu

Soavtorica študije Dana Bergstrom je poudarila, da vročinski val dokazuje, da podnebne spremembe vplivajo tudi na najbolj odročne predele Zemlje. Letošnje vroče poletje bo imelo dolgoročne posledice za lokalne populacije, skupnosti in ekosisteme, ki pa so lahko tako pozitivne kot negativne.

Večina življenja na Antarktiki je v oazah brez ledu, pri čemer je odvisno od tajanja snega in ledu za zaloge vode. Pri tajanju lahko nastane dodatna voda za te ekosisteme, ki poveča rast in reprodukcijo nekaterih organizmov, kot so nevretenčarji in mikrobi, preveč vode pa lahko spremeni sestavo teh skupnosti. Če se led popolnoma staja že zgodaj, pa bo v preostanku sezone suša, še pojasnjuje Bergstromova.