Kar 20 odstotkov odpadnih voda in kar 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov nastane na račun tekstila. Samo v Evropi se letno zavrže okoli 14 milijonov ton oblačil, pri nas vsak Slovenec na leto zavrže v povprečju 18 kilogramov oblačil. Ena izmed možnosti za odlaganje starih oblačil so tudi zabojniki Humane, ki pa se počasi umikajo.

Sorodna novica "Gospa, ne splača se popravljati. Vzemite novega, imamo ravno super akcijo!"

V zadnjih 15 letih kupujemo za 60 odstotkov več oblačil kot prej. Proizvodnja se je od leta 2000 več kot podvojila, recikliranja tekstila pa tako rekoč ni. Nekaj se ga sicer predela in preusmeri v nadaljnjo prodajo, a zelo malo, tudi zato, ker kupujemo oblačila slabe kakovosti, opozarja Katja Sreš iz Ekologov brez meja: "Če pogledamo etikete, kaj imamo danes oblečeno, to ni več čisti material, ni čisti bombaž ali drug naraven material, to so vse mešani materiali, ki jih med seboj težko ločimo in recikliramo."

Zabojniki za rabljena oblačila se umikajo

Tudi zato je pri nas vse manj zabojnikov za odpadna oblačila, ki se postopoma umikajo s trga: "Ker je to preprosto prevelik strošek, prej so to prodali na evropske trge, zdaj se ti zapirajo zaradi slabe kakovosti in prevelike količine teh oblačil. Dejansko imajo z zbiranjem teh oblačil samo še stroške, ker morajo plačati odvoz na odlagališča ali v sežigalnice," je pojasnila okoljevarstvenica.

Prav zato je sprememba potrošniške miselnosti neizbežna in k manjši porabi bi zagotovo pripomoglo tudi ozaveščanje potrošnikov, da kupujemo manj in bolj kakovostno: "Bizarno je, da ena kratka majica stane toliko kot dve štruci kruha. Za izdelavo porabijo 2.000 litrov vode, ogromno barvil in pesticidov," je sklenila Sreševa.

Seveda pa brez sistemskih ukrepov na ravni celotne Evropske unije, spremembe ekonomskih modelov in razvoja tehnologij za reciklažo vidnejših uspehov žal ne bo.