Kmalu bomo državljani z volilno pravico odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o vodah. MMC je zato prosil nosilca referendumske kampanje, Gibanje za pitno vodo, naj našteje in argumentira ključne razloge, zakaj naj državljani glasujejo proti.
Obenem so nasprotniki dobili možnost, da se na naštete trditve odzovejo. Vabljeni k pregledu argumentov obeh strani.
1. Zakon ogroža vire pitne vode
Škodljive spremembe zakona o vodah omogočajo do zdaj prepovedane pozidave na in neposredno ob vodi tudi v naravnem okolju. Zakon tako ogroža neprecenljiva območja, ki delujejo kot naravne čistilne naprave, ki napajajo podzemno vodo, glavni vir pitne vode v Sloveniji, in jo izpostavljajo novim virom onesnaženja. To nazorno obrazloži profesor Mihael Jožef Toman: "Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili."
Z novim zakonom o vodah je pitna voda še dodatno zaščitena, saj se zaostrujejo pogoji za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Industrijskih objektov na tem območju ne bo več mogoče graditi, pa tudi vsi drugi posegi na priobalnem pasu bodo pod strožjim nadzorom. V primeru negativnih vplivov na vode in okolje omenjeni posegi ne bodo mogoči. Z novim zakonom je onemogočena privatizacija vode. Vodni viri bodo zaščiteni še bolj kot doslej. Novi zakon o vodah namreč prepoveduje gradnjo zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. Slovenske reke, jezera in morje bodo z novim zakonom o vodah dodatno zaščiteni, občinam pa bo olajšan dostop za vzdrževanje in urejanje vodotokov oz. priobalnih zemljišč ter postavitev nujno potrebne javne infrastrukture.
2. Zakon zmanjšuje sredstva za oskrbo s pitno vodo
Čeprav je pravica do pitne vode zapisana v ustavo, za številne dele Slovenije ostaja zgolj črka na papirju. Medtem ko vlada zakonov, ki bi to udejanjili v praksi, še vedno ni pripravila, v Anhovem ni denarja za sanacijo slabega vodovoda, iz katerega teče voda, onesnažena s strupenimi delci, ki se s prekuhavanjem ne dajo znebiti. Po številnih delih Slovenije je vodovod neurejen, zaradi nezadostnih kapacitet pa vodovod celotne slovenske obale potrebuje velike naložbe. Hkrati vlada s tem škodljivim zakonom iz proračuna prelaga nove obveznosti na Sklad za vode, katerega namen je tudi (so)financiranje gradenj in sanacij vodovodov, kanalizacije in druge vodne infrastrukture, s čimer se zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za oskrbo s pitno vodo.
S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. S predlagano rešitvijo, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se uvaja postopek, ki je preglednejši, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja voda v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem voda. Na ta način se potencialno (v primerih, ko se bo ta rešitev tudi dejansko izvajala, ko ne bo sredstev za financiranje javnih gospodarskih služb urejanja voda mogoče zagotoviti tudi iz drugih virov) razbremeni tudi (integralni) državni proračun, saj se namensko zbrana sredstva za upravljanje voda tudi namensko porabijo. Zgolj ko sredstev za financiranje nalog izvajanja javnih gospodarskih služb ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se bo to izvajanje javnih gospodarskih služb financiralo iz sredstev sklada za vode, o čemer bo presojal in odločal za to pristojen organ - komisija sklada za vode, in sicer ob vsakokratnem konkretnem primeru in z upoštevanjem sprejetega programa porabe sredstev sklada.
3. Zakon povečuje poplavno ogroženost
Gradnje na priobalnih območjih povečujejo poplavno nevarnost, saj se uničuje funkcija blaženja posledic poplav, ki jo imajo priobalna območja. Vsaka gradnja na priobalnih zemljiščih ima hidromorfološke učinke, zmanjšanje vodnih zemljišč pa dodatno ogroža poplavno in erozijsko varnost ter poveča stroške protipoplavne zaščite. Dejstvo je, da se zaradi podnebnih sprememb pojavljajo padavine z večjo intenziteto in daljšim trajanjem, zato bo poplav še več. Škodljivi zakon z omogočanjem novogradenj nevarnosti poplav še poveča in širi na nova območja.
Z novim Zakonom o vodah je pitna voda še dodatno zaščitena, saj se zaostrujejo pogoji za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Industrijskih objektov na tem območju ne bo več mogoče graditi, pa tudi vsi preostali posegi na priobalnem pasu bodo pod strožjim nadzorom. V primeru negativnih vplivov na vode in okolje omenjeni posegi ne bodo mogoči.
Več sredstev za boljše upravljanje voda in prilagajanje na podnebne spremembe
V obdobju 2021-2027 namerava MOP za upravljanje voda iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode letno nameniti dvakrat več sredstev kot doslej, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji. "Preko Sklada za vode in integralnih sredstev za vode želimo nameniti najmanj 20 milijonov letno za izvajanje javne gospodarske službe za upravljanje z vodami. Osnovni namen zakona o vodah, ki je trenutno v postopku, je povečanje sredstev za ravnanje z vodami, tako da za to področje namenjamo tudi sredstva sklada za vode. To je bil tudi osnovni razlog, zakaj smo v obravnavo po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o vodah," je ob obisku zadrževalnika poudaril minister Vizjak. Ob tem bo na voljo tudi 10 milijonov evrov sredstev podnebnega sklada za odpravo posledic neurij na vodotokih. Sredstva bodo namenjena predvsem sanaciji erozij zaradi poplav ali visokovodnih dogodkov, ki so v Sloveniji zaradi posledic podnebnih sprememb žal vse pogostejši. "Preko načrta za okrevanje in odpornost, ki smo ga prejšnji teden oddali službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predvidevamo do leta 2026 za protipoplavne zaščite po vsej Sloveniji nameniti še dodatnih 255 milijonov evrov nepovratnih in povratnih sredstev." "Temu bomo dodali še 100 milijonov evrov v naslednji finančni perspektivi za urejanje poplavne varnosti treh ključnih vodotokov oziroma porečij Vipave, Savinje in Ljubljanice. Gre za nekajkrat več sredstev za upravljanje voda, kot je bilo namenjeno doslej. Želimo poskrbeti za ljudi in premoženje in se zavarovati pred podnebnimi spremembami."
4. Zakon omogoča do zdaj prepovedane gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču
Novela zakona dodaja dve izjemi za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer:
- gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje: naftni rezervoarji, bungalovi, bari, reklamni panoji, skladišča kmetijske mehanizacije, silosi ...
- gradnjo objektov v javni rabi: bencinske črpalke, hoteli, gostilne, trgovine, parkirišča ...
Do zdaj prepovedane gradnje bodo mogoče na popolnoma vseh priobalnih območjih, do zdaj so bili dovoljeni zgolj zelo omejeni posegi na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj že obstoječega naselja. Takšna deregulacija gradnje bo imela negativne učinke na poplavno varnost, naravne habitate in vire pitne vode.
Novela zakona o vodah zaostruje pogoje za gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območju presihajočih jezer (glede na trenutno veljavni zakon). Trenutno veljavni zakon ne vsebuje določb o obveznosti pridobitve vodnega soglasja za posege v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih. Novela zakona pa poleg nujno potrebnega vodnega soglasja določa tudi zelo stroge pogoje za izdajo tega soglasja (drugi odstavek spremenjenega 37. člena). Poleg tega morajo biti v skladu z novelo Zakona o vodah v vodnem soglasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda (tretji odstavek spremenjenega 37. člena). S številnimi varovalkami, ki jih določa novela zakona, gradnja na priobalnih zemljiščih nikakor ne bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tveganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakor koli omejevali dostop do vode. V skladu z novelo zakona v priobalnem pasu ne bo več dopustna gradnja zasebnih objektov, tovarn in drugih industrijskih objektov. S tem se močno omejuje možnost posegov v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih. Tudi za objekte v javni rabi in za enostavne objekte bodo pogoji zelo zaostreni. Po doslej veljavni ureditvi (v skladu s šestim in sedmim odstavkom 14. člena) je lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določila drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč in s tem zožila to zemljišče. Z novelo zakona so se te določbe iz zakona črtale (1. člen). S tem se ukinja možnost zasebnih gradenj v priobalnem pasu, prav tako bo onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov. Ob izpolnjevanju zaostrenih vodovarstvenih pogojev bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še objekte v javni rabi in enostavne objekte (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, tako kot doslej, morale pridobiti soglasje direkcije za vode in drugih pristojnih strokovnih organov.
5. Zakon odpira vrata gradbenim projektom zasebnega kapitala
Besedna zveza "objekti v javni rabi" je zavajajoča. Ne gre za objekte, ki so v javni lasti, ampak za objekte, ki na trgu prosto ponujajo storitve in so dostopni vsem, ki si to lahko privoščijo. Investitorji enostavnih objektov in objektov v javni rabi so večinoma zasebniki, podjetja. S predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala se bo v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine, proti čemur svarijo župani avstrijskih občin. Obale naših rek, jezer in morja bodo investitorji v želji po dobičku zabetonirali, narejene škode pa se ne bo dalo popraviti.
Zakon o vodah po novem predpisuje, da je tudi za enostavne objekte potrebno imeti vodno soglasje. Do zdaj to ni bilo potrebno. Mogoče je bilo posegati na priobalna zemljišča, če je to dopuščal prostorsko-izvedbeni akt, brez vodnega soglasja. Za enostavne objekte so pogoji za poseganje v priobalna zemljišča zaostrujejo, ker je zanje ob prostorsko-izvedbenem aktu, ki to dopušča, treba zdaj imeti še vodno soglasje, to se pravi, da se pogoji zaostrujejo. Enako je pri gradnji preostalih objektov. Doslej je bilo z oženjem priobalnega pasu mogoče graditi tako objekte zasebne kot tudi javne rabe, to pomeni tudi tovarne z nevarnimi snovmi, tudi zasebne vile, tudi bencinske servise in hotele. To je bilo do zdaj vse mogooče graditi. Zdaj ta nabor ožimo: iz objektov zasebne in javne rabe na samo še objekte javne rabe. Tako piše v zakonu, ne glede na nekatere interpretacije.
6. Zakon omogoča omejevanje prostega dostopa do obale
Sporni zakon v kombinaciji z omejitvami, ki jih omogoča 38. člena Zakona o vodah, ogroža tudi prost dostop do obale, saj odpira vrata privatizaciji prostora, ki je zdaj na voljo vsem. Ob obalah bodo zrasle ograje, hoteli, trgovine in gostilne, zato bodo do nje lahko dostopali le tisti, ki si bodo te storitve lahko privoščili. Naše obale morajo ostati dostopne vsem, ne glede na debelino denarnice.
Ta ta zakon nobene zveze s privatizacijo vode, z omejevanjem dostopa do vode, s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode. To je zavajanje, ki smo ga bili deležni že pri zbiranju podpisov.
7. Zakon uvaja manj transparenten postopek, ki odpira vrata pritiskom in korupciji
Poleg tega, da ta zakon na široko odpira vrata za do zdaj prepovedane gradnje, hkrati zmanjšuje preglednost postopkov izdajanja dovoljenj. Čeprav se formalni vodovarstveni kriteriji, ki se tehtajo ob odločitvi, ali se gradnja dovoli ali ne, ne spreminjajo, se odločanje iz Vlade z izdajo Uredbe, kjer je vsem na očeh, prenaša daleč od oči javnosti na Direkcijo za vode, ki je organ znotraj Ministrstva za okolje in upravno enoto, ki podeljuje gradbeno dovoljenje. Zaposleni na direkciji neuradno opozarjajo, da bo ta sprememba še povečala pritiske na njihove odločitve. Zmanjšanje preglednosti in prenašanje odločanja na nižjo raven veča možnost korupcije in števila za naše vode škodljivih gradenj.
Odločanje o morebitnih gradbenih posegih na območju priobalnega pasu bo z novim zakonom prešlo pod okrilje strokovnjakov iz direkcije za vode. Vlada tako ne bo več imela pravice določati izjem, o pobudah občin bo v celoti samostojno odločala stroka.
8. Zakon predstavlja nevarnost za naravne habitate in ravnovesje ekosistemov
Biodiverziteta, naravni habitati rastlin in živali ter celotno ravnovesje ekosistemov so zaradi posegov človeka že zdaj močno ogroženi. Pozidava obal pomeni uničevanje življenjskih okolij rib, vider, ptic in drugih živih bitij. Z glasom proti ohranjamo življenje v naravi za vse prihajajoče generacije in za nas same.
Trenutno veljavni zakon ne vsebuje določb o obveznosti pridobitve vodnega soglasja za posege v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih. Novela zakona pa poleg nujno potrebnega vodnega soglasja določa tudi zelo stroge pogoje za izdajo tega soglasja (drugi odstavek spremenjenega 37. člena). Poleg tega morajo biti v skladu z novelo Zakona o vodah v vodnem soglasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda (tretji odstavek spremenjenega 37. člena). S številnimi varovalkami, ki jih določa novela zakona, gradnja na priobalnih zemljiščih nikakor ne bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tveganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakor koli omejevali dostop do vode. Po doslej veljavni ureditvi (v skladu s šestim in sedmim odstavkom 14. člena) je lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določila drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč in s tem zožila to zemljišče. Z novelo zakona so se te določbe iz zakona črtale (1. člen). S tem se ukinja možnost zasebnih gradenj v priobalnem pasu, prav tako bo onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov. Ob izpolnjevanju zaostrenih vodovarstvenih pogojev bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še objekte v javni rabi in enostavne objekte (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje direkcije za vode in drugih pristojnih strokovnih organov. S tem se močno omejuje možnost posegov v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih. Tudi za objekte v javni rabi in za enostavne objekte bodo pogoji zelo zaostreni.
9. Zakon prinaša uničevanje naše krajine, rek, jezer in morja z oglasi
Med prvimi objekti, ki se bodo pojavili po sprejetju novega zakona, bodo zagotovo oglasni panoji različnih dimenzij (velikosti do 40 m2). Ker je oglasni pano enostaven objekt, lastnik zanj ne bi potreboval gradbenega dovoljenja, ampak zgolj vodno soglasje, ki ga ne bo težko pridobiti. Do zdaj neomadeževano krajino naših rek, jezer in morja bodo tako lahko preplavili oglasi.
S spremembo 37. člena je določeno, da na vodnem in priobalnem zemljišči ni dovoljeno posegati v prostor, razen za navedenih 9 izjem. Med drugim na primer za:
· ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda,
· ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
· objekte, ki so namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
· objekte, ki so namenjeni zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja.
Zakon jasno določa, da je treba pridobiti ustrezno soglasje, ki se izda, če:
· ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda,
· se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
· se s tem ne poslabšuje stanje voda,
· ne omejuje obstoječa posebna raba voda in
ni v nasprotju s cilji upravljanja voda.
10. Zakon je bil sprejet na nedemokratičen način
Z glasom proti se na referendumu upremo tudi samovoljnemu delovanju oblasti, ki je zakon sprejela brez posvetovanja s stroko, njegovo resnično vsebino skrivala pred javnostjo in nove sporne določbe dodajala v zadnjem trenutku. Zaradi nedemokratičnega postopka je protestiral tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je: "ugotovil kršitev 44. člena Ustave Republike Slovenije", ki zahteva sodelovanje javnosti pri sprejemanju zakonov. Dokazali smo, da tega ne bomo dovolili, in zbrali 52.000 podpisov za sklic referenduma. 11. 7. bomo to storili še enkrat in glasovali proti škodljivemu zakonu.
Zakon je bil v javni obravnavi in potem v skladu s postopkom sprejemanja zakonov v medresorskem usklajevanju. Prav tako je bil v javni obravnavi 37. člen zakona o vodah. Zakon je zelo kratek, ima nekaj sto besed. Želeli smo čim prej zagotoviti denar za vzdrževanje vodotokov in da s tem omogočimo posege v vodotoke in ta sredstva porabimo. Če bi sprejemanje zakona dolgo trajalo, ta temeljni cilj zakona ne bi bil dosežen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje