Slovenski državljani, ki živijo v tujini ali se v času, ko potekajo volitve ali referendumi, nahajajo v tujini, lahko Državno volilno komisijo (DVK) zaprosijo za možnost glasovanja na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali za glasovnico po pošti. Zaradi preprečevanja dvojnega glasovanja se možnosti izključujeta. A kaj se zgodi, če glasovnice ne prispejo do naslovnikov? V Združenih državah Amerike se oglaša veliko Slovencev, ki zaradi tega očitno ne bodo mogli sodelovati na jutrišnjem referendumu, je za Televizijo Slovenija iz Washingtona poročal dopisnik Andrej Stopar. "Svojevrstna ironija je, da so po glasovnicah po pošti, ki so tako usodno zaznamovale lanske volitve v ZDA, zdaj v tem okolju težava tudi slovenske glasovnice po pošti za referendum o vodah. Ker sta v ZDA le dve volišči, na veleposlaništvu v Washingtonu in na generalnem konzulatu v Clevelandu, se zato večina pogosteje odloči za glasovanje po pošti," je komentiral Stopar.
Apel državi: Omogočite nam našo ustavno pravico
Kot je pojasnila Suzana Ograjenšek, iz San Joseja v Kaliforniji, je za glasovanje po pošti registrirana, a ga "osebno nikjer ne morem oddati". "Sem v tehničnem limbu, sedim in čakam. Apelirala bi tukaj na državo, da državljanom omogoči našo ustavno volilno pravico."
"Sam sem bil skeptičen glede na to, da imam kolege, ki so omenjali, da so vlogo oddali precej časa pred mano – govorim o nekaj tednih – pa glasovnice še nimajo, sam pa sem jo potem včeraj v nabiralniku zagledal," pa je svojo izkušnjo opisal Kristijan Armeni, ki živi v Baltimoru v zvezni državi Maryland. "V preteklosti smo dobili na dom pošto s predstavljenimi možnostmi in tako dalje, zdaj pa ničesar," pa je poudaril Rok Tkavc iz Gaithersburga v zvezni državi Maryland.
Ob vsem slišanem pa je Andrej Stopar opozoril, da ne moremo mimo nesrečnega spleta okoliščin. "Ne le razsežnost ZDA in oddaljenost od Slovenije, na ameriški pošti močno sled puščajo pandemija, pa tudi poskusi racionalizacije poslovanja tik pred volitvami. Ameriška pošta je preobremenjena. Po drugi strani pa bi v Sloveniji in v digitaliziranem svetu lahko tudi razmislili v smeri elektronskega glasovanja."
Direktor DVK-ja Dušan Vučko pa na drugi strani Slovencem v ZDA odgovarja, da jih razume, ampak hkrati poudarja, da je dolžnost DVK-ja v primeru, če jih volivec, ki ima stalno prebivališče v tujini, obvesti, da želi glasovati v tujini, da čim prej pripravi volilno gradivo in ga "ravno zato, ker vemo, da so ZDA daleč", takoj odda na Pošto Slovenije. Sicer pa je bilo po njegovem mnenju glede glasovanja v tujini že vse pojasnjeno – tveganja pri tem so "neizmerna", zato Vučko podpira idejo, da bi v teh primerih poskusno uvedli e-glasovanje, a o tem se mora odločiti predvsem zakonodajalec.
Kakšna pa so pričakovanja glede udeležbe glede na rekordne udeležbe na predčasnem glasovanju? Kot je priznal Vučko, je ta presenetila vse. "Vedeli smo, da bo precej velika, ker smo se zgledovali po predčasnih volitvah v državni zbor leta 2014, ki so bile prav tako meseca julija. Ali ta udeležba napoveduje rekordno udeležbo tudi na referendumu, je težko reči, lahko pa z gotovostjo trdimo, da bo bistveno višja, kot je bila na zadnjih referendumih."
Kdaj lahko pričakujemo prve neuradne izide?
"Kar se DVK-ja tiče, smo mi opravili vse, kar je bilo treba, zdaj so na vrsti okrajne volilne komisije, zlasti pa 18 tisoč članov volilnih odborov, ki so sestavljeni na predlog političnih strank. Če so se dobro seznanili z vsemi navodili, potem večjih težav ne bi smelo biti. Že zdaj vemo, da se lahko pojavijo težave. Če bo zgostitev volivcev – tudi zaradi upoštevanja covidnih ukrepov – na kakšnem volišču večja, bo potrebne več strpnosti, potrpežljivosti, ampak kakšne večje gneče pred volišči ne pričakujemo," je še pojasnil direktor DVK-ja.
Do zdaj prijeli 28 prijav domnevnih kršitev volilnega molka
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah danes do 18.30 prejela 28 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Obravnava jih 11, so povedali in dodali, da izstopajo objave na družbenih omrežjih.
V času, ko velja volilni molk, so prepovedane vse oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev na glasovanju. Tako je prepovedana vsakršna propaganda v medijih in elektronskih publikacijah, propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, nameščanje novih plakatov in razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino, objavljanje videospotov oziroma oglasov ter druge vrste pozivanja volivcev, kako naj glasujejo.
Prijave domnevnih kršitev volilnega molka bo sprejemala dežurna služba notranjega ministrstva. Danes med polnočjo in 7. uro zjutraj ter od 19. ure do polnoči jih bodo sprejemali na telefonski številki operativno-komunikacijskega centra Generalne policijske uprave 080 12 00, enako velja tudi za nedeljo med polnočjo in 7. uro zjutraj. V soboto in v nedeljo čez dan, med 7. in 19. uro, pa jih bo mogoče sporočati dežurni službi inšpektorata za notranje zadeve na številko 080 21 13.
Koliko znašajo globe?
Za kršilce volilnega molka so predvidene globe. Za organizatorja referendumske kampanje so v primeru kršitev predvidene globe od 800 do 3000 evrov, za odgovorno osebo organizatorja referendumske kampanje od 300 do 600 evrov, od 250 do 500 evrov za pravno osebo ali s. p. ter od 150 do 250 evrov za posameznika ali odgovorno osebo pravne osebe oziroma s. p.
Od torka do četrtka je že potekalo predčasno glasovanje, ki se ga je udeležilo več kot 84.000 ljudi, kar je skoraj pet odstotkov vseh volilnih upravičencev, to pa je rekord med vsemi dozdajšnjimi referendumi in tudi volitvami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje