(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda.

(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

37. člen (posegi na vodno in priobalno zemljišče)

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja
umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka tega člena,
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte,
4. gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov,
5. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
6. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
7. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
8. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
9. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2) Za posege iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če:
1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
2. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječa posebna raba voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda.

(3) Za posege iz prvega odstavka tega člena morajo biti v vodnem soglasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, določeno drugače.

(5) Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se lahko izvedejo, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam, ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške. Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se izvedejo na podlagi utemeljitve izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka v postopku celovite presoje vplivov na okolje, v postopku podaje mnenja k prostorskemu aktu ali v postopku izdaje vodnega soglasja.

Navedena trditev vlade in argumentacija ni samo neresnična, je v popolnem nasprotju z resničnimi dejstvi in učinki škodljivega zakona. Podporniki zakona niso podali nobene argumentacije, kako se krepi varovanje vodnih virov, iz preprostega razloga, da zakon ogroža vire pitne vode. Novela zakona o vodah v 2. členu omogoča do zdaj prepovedane pozidave na in neposredno ob vodi tudi v naravnem okolju in s tem ogroža neprecenljiva območja, ki delujejo kot naravne čistilne naprave, ki napajajo podzemno vodo - glavni vir pitne vode v Sloveniji. S 3. členom pa na vodni sklad iz proračuna, kjer bi se sredstva morala zagotavljati, prenašajo breme vzdrževanja vodotokov, ter s tem zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za oskrbo s pitno vodo. Zakon prav tako omogoča in ne prepoveduje, kot to trdi vlada, do zdaj prepovedano gradnjo enostavnih objektov za zasebno rabo kot so brunarice, bungalovi ipd. Gradnja tovarn pa je prepovedana že po sedanjem zakonu, kar minister Vizjak, ki je trenutno veljavni zakon kot minister v prvi Janševi vladi leta 2008 predlagal, dobro ve.

Trditev vlade, da "[t]renutno veljavni zakon ne vsebuje določb o obveznosti pridobitve vodnega soglasja za posege v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih", je eklatantno neresnična. 150. člen trenutno veljavnega zakona v prvem odstavku pravi: "Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja." Začetek drugega odstavka istega člena pa natančneje določa: "Poseg iz prejšnjega odstavka je: poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču." Bolj očitne in lahko preverljive neresnične izjave bi si težko lahko zamislili. Zakon ne samo, da ne uvaja nobenih zaostrenih kriterij za gradnjo (formalni vodovarstveni kriteriji ostajajo enaki), ampak nasprotno, zakonodajo deregulira in dovoljuje do zdaj prepovedane gradnje številnih objektov na priobalnih zemljiščih od hotelov in gostiln do ograj. S tem se široko odpirajo vrata, za omejevanje splošne rabe priobalnega zemljišča, ki je dovoljena, vendar pod pogojem, če se lastniku s takšno rabo ne povzroča škoda (38. člen), kar pomeni, da bo lastnik zaradi povzročene škode svojo posest ogradil in s tem ne bo kršil zakona. Zakon torej prinaša privatizacijo do zdaj javnega prostora in omejevanje dostopa do vode.

Navedene vladne trditve so zmes neresnic in manipulacij. Nanje bomo dogovorili po točkah:
1. Gradnja tovarn je prepovedana že po sedanjem zakonu, ki ga je sprejela prva Janševa vlada, v času njegove veljavnosti posledično ni bila zgrajena nobena tovarna na priobalnem pasu.
2. Zakon ne prepoveduje gradnje zasebnih objektov, ampak omogoča do zdaj prepovedano gradnjo objektov, ki so večinoma v zasebni lasti. Ime objekti v javni rabi je zavajujoče, gre za objekte, ki so večinoma zasebni (hoteli, restavracije, trgovine), med enostavnimi objekti pa gre za zasebne objekte, ki so povečini v zasebni rabi (npr. brunarice, manjša skladišča, bungalovi).
3. Posegi v prostor se ne bodo omejili, kot to neresnično trdi vlada, ampak se bodo razširili na do zdaj prepovedane gradnje.
4. Pogoji za gradnjo se ne bodo zaostrili, formalno vodovarstveni pogoji ostajajo enaki, a zakon dovoljuje do zdaj prepovedane gradnje na vseh priobalnih zemljiščih, kar pomeni veliko deregulacijo.

V 162. členu se v tretjem odstavku na koncu 6. točke doda besedilo "vključno s stroški dela, materialnimi stroški, stroški investicij in ostalimi stroški, ki so potrebni za izvajanje teh nalog,".
Na koncu 10. točke se črta beseda "ter".
Na koncu 11. točke se pika nadomesti z vejico, dodata novo besedilo "ter"
in nova 12. točka, ki se glasi: "12. izvajanja javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov."

(1) Ministrstvo upravlja Sklad za vode (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ki se za nedoločen čas ustanovi kot proračunski sklad, skladno z zakonom.

(2) Viri sklada so namenski prejemki proračuna in so:
- sredstva od prodaje vodnih in priobalnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra,
- nadomestila za ustanovljene stvarne služnosti ali stavbne pravice v skladu s tem zakonom in
- plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, in vodna povračila.

(3) Sredstva Sklada se porabljajo za financiranje:
1. vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture,
3. izvajanja posamičnih strokovnih nalog ministrstva, povezanih z izdelavo načrtov upravljanja voda, strokovnih nalog v zvezi s podeljevanjem vodnih pravic in izdajanjem vodnih soglasij, določanjem meje vodnih in priobalnih zemljišč ter strokovnih nalog, povezanih z določitvijo parcele vodnega zemljišča,
4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura,
5. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona ,
6. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen,
7. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja ter
8. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona.

Resnica je ponovno popolnoma nasprotna vladnim trditvam. Novela zakona zmanjšuje poplavno varnost, saj omogoča do zdaj prepovedane gradnje na vodnem in priobalnem območju (2. člen), povečuje poplavno nevarnost, ker se z gradnjo praviloma tudi zmanjšujejo vodna zemljišča. Objekti na priobalnih zemljiščih bodo dodatno ogrozili poplavno in erozijsko varnost in povečali stroške protipoplavne zaščite. Zaradi podnebnih sprememb bo poplav še več, zato bi bilo treba posege na ta zemljišča omejevati, ne pa širiti z izjemami za gradnjo objektov. Sredstva za vzdrževanje vodotokov morajo biti zagotovljena iz proračuna, zato je krčenje proračunske postavke (PP 160119 - Vodnogospodarska javna služba) nesprejemljivo. Povečevanje porabnikov Sklada za vode pomeni tudi zmanjševanje sredstev za obstoječe porabnike sklada, kot so npr.: investicije za izvedbo protipoplavnih ukrepov, gradnje vodne infrastrukture, investicije v sisteme za oskrbo s pitno vodo in javne kanalizacije itd.

V nasprotju s trditvijo vlade zakon uvaja manj transparenten postopek, ki odpira vrata pritiskom in korupciji. Direkcija za vode ima že zdaj enako strokovno vlogo za pridobitev vodnega soglasja. Ko vlada sprejme odločitev in izda uredbo, to naredi na podlagi vodnega soglasja direkcije za vode in strokovnih gradiv, zato je odločitev ravno tako strokovna. Poleg tega je uredba javna in jo sprejme vlada kot celota. Posledično je teh odločitev zelo malo (od leta 2016 do 2020 zgolj 6) in možnosti zlorab manjše. S prenosom odločanja na upravno enoto z izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi vodnega soglasja direkcije za vode bodo posegi na ta občutljiva območja netransparentni in ne bodo javni. Zmanjšanje transparentnosti in prenašanje odločanja na nižjo raven ne povečuje strokovnosti, ampak veča možnosti korupcije in števila za naše vode škodljivih gradenj. Zaposleni na direkciji neuradno opozarjajo, da bo ta sprememba še povečala pritiske na njihove odločitve. Zmanjšanje transparentnosti in prenašanje odločanja na nižjo raven veča možnost korupcije in števila za naše vode škodljivih gradenj. Ponovno izpostavljamo, da so formalni vodovarstveni pogoji v noveli zakona enaki kot v obstoječem zakonu, a zakon dovoljuje do zdaj prepovedane gradnje na vseh priobalnih zemljiščih, kar pomeni veliko deregulacijo, ki v kombinaciji z manj transparentnim postopkom odločanja pomeni povečanje ogroženosti virov pitne vode, uničevanje naravnih habitatov in privatizacijo do zdaj javnega prostora.