V petek pozno popoldne je na območju Črne na Koroškem divjala nevihta s točo, ki je sinoči padala tudi ponekod na Štajerskem in v notranjosti države. Zaradi poplavljanja vodotokov in vdorov zemljine je bilo sicer najhuje v Baški grapi ter občinah Kamnik in Železniki. Zdaj se razmere umirjajo.

Uprava za zaščito in reševanje danes poroča o nevšečnostih na območjih Celja, Kranja, Ljubljane, Nove Gorice, Maribora, Postojne in Trbovelj. Zaradi poplavljanja in proženja zemeljskih plazov so dokumentirali 27 dogodkov. Za odpravo posledic je bilo aktiviranih 15 gasilskih enot.

V Piranu je Regijski center za obveščanje Koper zaradi visokega plimovanja morja ob 6.35 sprožil sireno alarmiranja oz. opozorilo na nevarnost, v Izoli so sireno sprožili ob 7.50, so sporočili iz regijskega centra. Po napovedi Agencije RS za okolje bo morje poplavljalo v višini 30 centimetrov.

Reke sicer upadajo, a je vodnatost rek v večjem delu Slovenije še velika, zato se nekatere še razlivajo. Razlivajo se Sava v srednjem in spodnjem toku, Sava Bohinjka in Ljubljanica s kraškimi pritoki. Srednje vodnate so reke v Pomurju in nekatere manjše reke v Podravju. Kraška polja na Notranjskem pa so ojezerjena.

Danes in v nedeljo se bo vodnatost rek zmanjševala. Sava se bo danes dopoldne še razlivala, popoldne pa se bo vrnila v svojo strugo, Ljubljanica se bo še razlivala. Vodnatost večine rek bo še velika, a se bo v prihodnjih dneh zmanjševala, vodnatost rek v Pomurju pa bo srednje in ustaljena, napoveduje Arso. Morje se bo v nedeljo med 7. in 12. uro razlivalo na izpostavljenih delih obale do višine okoli 15 centimetrov.

Nevarnost plazov ostaja velika

Zaradi razmočenosti kljub upadu voda ostaja velika nevarnost proženja plazov. Ta bo ostala, dokler se zemlja dobro ne osuši. Lastniki zemljišč naj zato spremljajo premike in druge pojave in o spremembah obvestijo civilno zaščito.

Sorodna novica V Baški grapi odneslo del ceste, evakuirani prebivalci so se vrnili na svoje domove

Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije, prebivalcem priporoča opazovanje plazovitih območij. "Pozorni naj bodo na premikanje zemljine, na ponikanje vodotokov ali hitro spreminjanje nivojev in zajezitve vodotokov. Če pa pride do velikih težav, pa naj najprej poskrbijo zase, in ne za premoženje," je Bavec povedal novinarki Radia Slovenija Jernejki Drolec.

Razmere v občini Tolmin se umirjajo

Z obilnim deževjem so povezani številni pojavi plazov, zdrsov blatnih tokov in hudourniških nanosov. Največ jih je na severnem Primorskem, najhuje je v Baški grapi, okrog Kanala, Tolmina. Ker ogrožajo človeška življenja, so bile v petek izvedene številne evakuacije, med drugim tudi v občini Tolmin. Župan Tolmina Alen Červ je povedal, da so evakuirali spodnji del Klavž, deset prebivalcev v Grahovem, ob Bači in v vasi Koritnica.

Območje Tolmina je sicer ponoči prešla še ena nevihtna fronta z rahlo sodro. Ta po besedah poveljnika tamkajšnjega štaba civilne zaščite Mihe Venclja ni povzročila dodatne škode. Ponoči so bile v Podbrdu na terenu tri gasilske enote, ki so prečrpavale vodo, v Baški grapi je zadeve nadzorovala gasilska straža. Razmere se sicer umirjajo.

Civilna zaščita je na območju občine Tolmin, kjer je močno deževje v petek povzročalo največ težav, do zdaj posredovala na osmih lokacijah. Zaznali so približno 20 zemeljskih plazov. Ti so večinoma s seboj prinašali poplavno vodo, ki je zalivala hiše, je še povedal Vencelj.

Nevarni predvsem že znani plazovi

Zelo nevaren je tudi plaz Blate v Bistričici v občini Kamnik, kjer je civilna zaščita preventivno evakuirala prebivalce treh vasi. Najmanj eno hišo so zaradi nevarnosti plazu izpraznili v občini Tržič. V Zgornji Savinski dolini je že od avgustovske ujme problematičen plaz Struge, od koder so se že umaknili vsi prebivalci. Povečana nevarnost plazov je tudi v Bohinju in Sevški dolini.

"Največja nevarnost je tam, kjer je plazenje že znano, tam, kjer so pojavi že aktivni, pa tudi drugod v predalpskem prostoru, od severne Primorske pa skoraj do Koroške. Na Koroškem je pa splošno povečana verjetnost za nastanek plazov," je pojasnil Bavec.

Zaradi posledic poplav in plazov je zaprtih več cest po državi. Tako je zaprta državna cesta od Mosta na Soči do Podbrda, saj je odneslo del cestišča med Hudajužno in Podbrdom.

Sorodna novica V Zgornji Savinjski dolini odneslo nekaj montažnih mostov, ponekod padala toča

Plaz v Strugah, katerega del je v četrtek zgrmel v reko Savinjo, se je začel enakomerno in nadzorovano plaziti. Če bi plaz v celoti zgrmel v rečno strugo, bi nastalo jezero z veliko količino vode in bi se potem precej visok udarni val razlil vse do Ljubnega ob Savinji, je povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Če bi plaz zgrmel v Savinjo, bi bile najprej v težavah že poškodovane hiše v Strugah. Ker pa se plaz za zdaj enakomerno premika, reka Savinja sproti odnaša ves material, je dejal Strmčnik in poudaril, da se zadeve v Lučah kljub dežju umirjajo.

Tudi predstavnik prizadetih družin iz Strug Paul Orešnik je zatrdil, da Savinja sproti odnaša ves material, ki zdrsi s plazu. Glede petkovega srečanja s predstavniki stroke, ki so jim prišli podat napotke za sanacijo poškodovanih stanovanjskih objektov, je dejal, da so bili strokovnjaki realni in so z odgovori zadovoljni. Izrazil je upanje, da se bodo držali predstavljene časovnice. V petek se o finančni oceni njihovih hiš niso pogovarjali. O tem bo beseda tekla, ko bo dokončana raziskava grozečega plazu, kar pomeni predvidoma januarja prihodnje leto.

Kljub dežju ponoči ni bilo nobenih posebnosti niti v občinah Braslovče in Nazarje, kjer je vodostaj reke Drete upadel s petkovih 2,9 metra na današnjih 1,5 metra, je povedal nazarski župan Matej Pečovnik.

Župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik pa je dejal, da so do naselja Rastke, ki ga je v petek poplavil pritok Savinje Ljubnica, vzpostavili začasno prevoznost ceste. Trenutno se ukvarjajo z razporejanjem težke mehanizacije, ker so dobili še dva dodatna bagra. Ta mehanizacija je v strugi Ljubnice, potem pa jo bodo prestavili na območje priprave nasipa na reki Savinji nad Ljubnim.

Vremenska napoved za prihodnje dni je ugodna

Po podatkih agencije za okolje bo sprva zmerno do pretežno oblačno, po nekaterih nižinah tudi megleno. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v zahodni Sloveniji bo nastalo nekaj ploh. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 21, na severozahodu okoli 14 °C. V nedeljo in v ponedeljek bo v vzhodnih krajih večinoma sončno. Drugod bo spremenljivo oblačno, predvsem na zahodu bodo nastajale krajevne plohe.

Prizadeta območja ta obiskala premier Robert Golob in poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Srečko Šestan.