V okviru projekta Life Lynx, v okviru katerega so prejšnji teden v Sloveniji v naravo izpustili romunskega risa Goruja, so danes izpostavili veliko grožnjo, ki jo za risa predstavlja krivolov. V Sloveniji se namreč nahaja med 15 in 20 osebkov risa, prirastek je en do dva osebka letno.
Čeprav je krivolova v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami pri nas zelo malo, pa izguba vsake živali pomeni tudi veliko izgubo genetske pestrosti, je poudaril direktor strokovne službe Lovske zveze Slovenije Žerjav. Zato je ob doselitvah risov nujno tudi okrepiti nadzor.

Tudi ambasador projekta Life Lynx, smučarski skakalec Peter Prevc, se je zavzel za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji. "Ključnega pomena, da se risi zadržijo pri nas, je tudi preprečevanje nezakonitega ubijanja prostoživečih živali. Nasprotujem kakršnim koli nezakonitim posegom v naravo, nezakonitemu ubijanju risov in drugih prostoživečih živali," je poudaril.

Težko slediti krivolovu

Ilegalnemu ubijanju živali je sicer težko slediti, je poudaril Ivan Kos iz ljubljanske biotehniške fakultete. Primerov nezakonitega ubijanja risa pri nas v zadnjem obdobju nismo zabeležili. Na Švedskem pa je denimo študija pokazala, da je od 20 do 30 odstotkov prirastka ilegalno ubitega. Policija letno sicer prejme med 50 in 60 prijav suma nezakonitega lova, je povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Uršula Belaj. Večinoma gre za srnjad, medtem ko je nezakonit odstrel zveri precej redkejši.

Za kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, ki med drugim vključuje usmrtitev, odvzem, poškodovanje, izvoz ali trgovanje s temi živalmi ali rastlinami oz. njihovimi deli, je predpisana zaporna kazen od treh let. Če gre za živali ali rastline izjemnega naravovarstvenega pomena oz. gre za dejanje, storjeno v hudodelski združbi, pa lahko storilca doleti do pet let zapora. Odkrivanje storilcev je v teh primerih sicer le redko uspešno, čeprav organom pregona občasno uspe najti krivca. Pri tem jim pomaga tudi tehnični napredek - lani so denimo na podlagi analize krvi na mestu krivolova in mesa živali, ki so ga odkrili v hišni preiskavi, našli storilca, ki je nezakonito odlovil srnjad.

Da bi povečali uspešnost pregona, je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve nedavno izvedla tridnevno strokovno usposabljanje za 25 specializiranih policistov s področja celotne Slovenije. V okviru izobraževanja je bil pripravljen tudi protokol obveščanja in ukrepanja, ki naj bi pomagal pri uspešni obravnavi, preiskovanju in ustreznem ukrepanju v primeru suma nezakonitega ubijanja prostoživečih živali.

"Ta protokol bodo uporabljali tako pripadniki policije kot vsi tisti, ki najpogosteje najdemo truplo živali - lovci, lovski čuvaji, gozdarji in drugi ljudje, ki preživijo veliko časa v naravi," je pojasnil Žerjav. V prihodnjih letih bodo v okviru projekta izvajali izobraževanja za te skupine in tudi za širšo javnost. "S tem smo jasno pokazali, da lovska zveza z izjavo, da imamo ničelno toleranco do ilegalnega ubijanja živali, misli skrajno resno. To je resno sporočilo vsem tistim, ki se ne strinjajo z risom ali kakšno drugo vrsto. Smo bolj usposobljeni in zavezani k odkrivanju teh dejanj," je o sodelovanju s policijo še dejal Žerjav.

Vodja projekta Life Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je medtem opisal prve dneve risa Goruja, ki so ga v okviru projekta pripeljali v Slovenijo iz Romunije in ga pred tednom dni izpustili v naravo. "Najprej je odšel malo na Hrvaško, uplenil eno srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno se nahaja na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom," je povedal.

V okviru projekta Life Lynx naj bi sicer v Slovenijo doselili skupno 10 risov iz Slovaške in Romunije. Ti naj bi pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov, ogroženo in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Pet živali naj bi naselili na notranjskem oz. kočevskem območju in pet na gorenjskem območju.