Člani odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sprejeli več sklepov. Z njimi so med drugim predlagali vladi, da pripravi spremembe programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 na področju investicij v preprečevanje škod pri naslednjih pozebah in drugih naravnih nesrečah.

Odbor je naložil vladi, naj prek nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna v programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 zagotovi višje stopnje sofinanciranja naložb za prilagajanje podnebnim spremembam v namakalne sisteme, sisteme oroševanja, protitočne mreže in rastlinjake.

Kmetijskemu ministrstvu so naložili, naj ob sprejemanju naslednjega proračuna zagotovi sredstva za zvišanje zavarovalne premije za trajne nasade na 50 odstotkov, naj oškodovanim vinarjem omogoči nakup grozdja z drugih vinorodnih območij in naj začne postopek posodobitve rajonov v vinarstvu.

Kozole: Zaspali smo pri sistemskih rešitvah
Podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Boštjan Kozole je dejal, da smo pri sistemskih rešitvah v zadnjih 20 letih popolnoma zaspali. "V zadnjih dveh tednih so dejavnosti v to smer izjemno močne in če bo to, kar smo v ponedeljek pripeljali do sklepov na delovni skupini, realizirano, potem lahko naredimo velik zasuk," je dejal.
Spomnil je, da so na Južnem Tirolskem letos z oroševanjem pred pozebo zaščitili 20.000 hektarjev pridelovalnih površin. Zaveda se, da tega v Sloveniji ni mogoče urediti čez noč, a prepričan je, da se lahko s projektom oroševanja začne že prihodnje leto. S protitočnimi mrežami so v zadnjih desetih letih postopoma prekrili večji del tržnih pridelovalnih površin. Trenutno je na mizi predlog, da bi država oroševanje podprla s 50 odstotki, zgornja meja pa bi bila 85 odstotkov sredstev. Preostalo bi pokril lastnik. Kot je poudaril Kozole, mora biti prisotna tudi odgovornost posameznikov, a je spomnil, da v nekaterih državah tudi ministrstvo poskrbi za to infrastrukturo.

Strniševa: Pripravljamo intervencijski zakon
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je opozorila, da je dvoletna pozeba nekatere kmetije že pahnila v nevarnost obstoja. Ministrstvo tudi letos predvideva pripravo intervencijskega zakona, ki bo imel vse primerljive ukrepe kot lani. Gre torej za znižanje oz. odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč, finančno pomoč, odpis prispevkov, možnost odkupa grozdja z drugih območij za fizične osebe. "Ugotavljamo, da je treba tudi na sistemski ravni preprečiti podobne posledice - da se preprečijo posledice pozebe ter da se preprečijo dohodkovna tveganja takih naravnih nesreč," je dodala.

Posebna delovna skupina obenem predlaga spremembe programa razvoja podeželja, da bi se za namene preprečevanja naravnih nesreč dvignil odstotek sofinanciranja za oroševalne in namakalne sisteme ter protitočne mreže. Predlagajo zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij, ker v vseh primerih ni mogoča aktivna obramba.

Mogoča posojilna shema
Ministrstvo razmišlja tudi o vzpostavitvi posojilne sheme za obratna sredstva kot za reprogramiranje posojil že letos. "Kmetije, ki so finančno popolnoma izčrpane, se ne morejo odločiti za investicije. Zato smo se odločili za posojila z nizko obrestno mero. V primeru investicij za ogrožene kmetije pa omogočiti dovolj dolg večleten moratorij, da se vzpostavi neko normalno poslovanje," je dodala Strniša.

Poudarila je, da so pohiteli tudi z izplačili za lansko pozebo. Danes in v ponedeljek je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja upravičencem izdala odločbe, v sredo pa lahko že pričakujejo denar na računu. Kmetijsko in finančno ministrstvo se bosta potrudili za izplačilo plačil za območja z omejenimi dejavniki že letos, neposrednih plačil pa takoj na začetku prihodnjega leta.

Koršič: Marsikomu so napačno ocenili
Toni Koršič iz Sadjarskega društva Artiče je opozoril, da je bila škoda več kmetom lani napačno ocenjena in da se napake do danes navkljub pozivom niso popravile. "Določene kmetije so tudi že v izvršilnih postopkih, saj iz preteklega leta še ni bil realiziran sklep odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje," je dejal in dodal, da so avstrijski sadjarji po lanski pozebi dobili po 2.500 evrov za hektar do 75 odstotkov poškodovanih sadovnjakov, za bolj poškodovane pa celo 4.000 evrov za hektar.

Hudo tudi pri čebelarjih
Čebelarji so imeli lani 50-odstotni izpad pridelka, letos pa bo zaradi pozebe ta še večji, je opozoril Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije. Letos so čez zimo izgubili okoli 20 odstotkov čebeljih družin, zato bo letos izpad še večji, prizadete so namreč paša akacije, lipe in kostanja.

Boris Orešek iz Sindikata kmetov Slovenije je predlagal ustanovitev rizičnega sklada na kmetijah, da bi vanj v dobrih letih nakazovali svoja sredstva, ki bi jih potem uporabili za posledice naravnih nesreč ter za investicije in bi bil ta sklad izvzet iz dohodnine. Za letos pa sindikat predlaga odpis katastrskega dohodka zaradi škode po pozebi.