"Po pravilih je tako, da se vojska aktivira na pobudo civilne zaščite. Tukaj nas je naučilo, da mora civilna zaščita takoj aktivirati vojsko, zlasti za to logistično podporo. Za gašenje je vojska vedno aktivirana, za logistično podporo pa do zdaj ni bila," je na okrogli mizi dejal Marjan Šarec.

Na okrogli mizi so o izkušnjah in izzivih pri organizaciji tako obsežne gasilske akcije spregovorili vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja sežanske izpostave Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, poveljnik letalske enote policije Dejan Kink, predstavnika Slovenske vojske, podpolkovnik Matjaž Bončina in major Primož Pintar, ter direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.

Vsi sogovorniki so v pogovoru poudarili, da je v boju s požarom praktično sodelovala celotna Slovenija. Poleg gasilcev in prostovoljcev so številni zbirali različno pomoč, predvsem pijačo, precej pa je bilo zbranih tudi finančnih sredstev. Gasilska zveza Slovenije je iz državnih sredstev in enakega zneska, ki jim ga je namenil podjetnik Ivo Boscarol, ter različnih donacij prejela skoraj šest milijonov evrov. To so bila namenska sredstva za nabavo potrebne gasilske opreme in povračilo drugih stroškov intervencije. Vsa pridobljena sredstva so razdelili med slovenska gasilska društva glede na njihovo sodelovanje pri gašenju požara.

V akciji Skupaj za Kras pa je bilo po besedah Suhadolnik do zdaj zbranih 250.000 evrov. Večina tega denarja bo namenjena za nabavo drevesnih sadik in semen, s katerimi bodo v prihodnjih letih pogozdili območje požara, ter ureditev drevesnice.

Košiček je povedal, da bo verjetno trajalo več desetletij, da se bo narava vsaj delno obnovila, pri tem pa ji želijo na strokoven način pomagati.

Pri gašenju je bilo pomembno, da je gasilcem pred ognjenimi zublji uspelo ubraniti kraške vasi in preostalo lastnino, predvsem pa tudi to, da se niso zgodile težje poškodbe ali celo smrti med gasilci, preostalimi reševalci ali domačini.

S požarom so se borili tudi italijanski gasilci

Sočasno s požari pri nas so se z ognjenimi zublji borili tudi italijanski gasilci.

"Ko smo prišli na italijansko stran in videli tovornjake s cisternami brez podpore, brez cevi, brez pravih črpalk, to je bilo videti zelo žalostno," je za TV Slovenija povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.

Tragičen kot je dogodek bil, nas je veliko naučil, je povedal Šarec. Sodelovanje vojske, gasilcev in civilne zaščite je najučinkovitejše, če je takojšnje. Prej ni bilo v navadi, da bi se vojska aktivirala takoj tudi za logistično podporo. "To se je zgodilo prvič, da je vojska sodelovala tako intenzivno, z vojaško saniteto, prvič na taki intervenciji smo imeli tudi tople obroke, ki jih je zagotavljala vojska, imeli smo tudi nastanitve," je dejal in dodal, da bi se dalo izboljšati tudi oskrbo z gorivom in logistiko prihajanja ekip na teren.

"Pred nekaj leti je Slovenija na novo začrtala tudi pogoje za aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja. Po prejšnji različici načrta so bili ti pogoji na kvadratni kilometer ali na hektar, kar seveda ne odraža potreb. Potrebujemo sile, tudi če je manjša površina, zato smo dali v načrt, da je aktiviranje na osnovi presoje vodje intervencije," je za TV Slovenija pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Sanacija terena naj bi potekala prihodnja štiri leta, slišati pa je očitke, da se osredotoča le na pogozdovanje, druge vidike pa zanemarja.

"Z vidika turizma so zagotovo izrednega pomena suhogradni kraški zidovi, ki ohranjajo identiteto pokrajine, hkrati si pa želimo obnoviti površine, da bodo omogočile nadaljevanje zgodbe turizma," je za TV Slovenija poudarila Ariana Suhadolnik, direktorica zavoda Miren Kras.

Sorodna novica Na Krasu po požaru odstranili skoraj šest ton ostalin iz prve svetovne vojne

Šest ton ostankov iz prve svetovne vojne

Od začetka požara so na Krasu odstranili skoraj šest ton ostalin iz prve svetovne vojne, pri izkopavanju so odkrili tudi okostje italijanskega vojaka, je poročal Radio Koper.

Odstranjevanje neeksplodiranih bomb in drugih vojnih ostalin po požaru na Krasu bo potekalo do marca. Na kritičnih območjih je državna enota civilne zaščite pregledala vsak centimeter zemljišča. V vasici Hudi Log pri Opatjem selu so odstranili kar 320 kosov ostankov ubojnih sredstev. Na tem območju so našli okostje italijanskega vojaka iz prve svetovne vojne.

35 pripadnikov te enote bo delo končalo čez dva meseca, je pojasnil Darko Zonjič, vodja državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi: "Načrt dela je, da delamo točkovne detekcije do konca marca. Pregledali bomo 16 hektarjev z detektorji kovin, vizualno pa še približno 70 hektarjev."

Detekcijo izvajajo po večini ob požarnih poteh: "Zdaj bomo lažje določali, do kod bomo lahko spustili gasilce v samo požarišče. Ker vemo, kje so, koliko jih je in tudi kakšni so kalibri. Vse je odvisno od kalibra, večji je, bolj oddaljeni morajo biti gasilci."

Del javnosti pričakuje, da bi morali s požarišča postopno odstraniti vse ubojne ostaline iz prve svetovne vojne. "To je nemogoče," pravi Zonjič.

Po neuradnih podatkih naj bi na razdalji tisoč metrov ležali trije kosi: "Zadnjič smo dobili 322 kosov, od tega smo dobili še najmanj 1500 šrapnelov, bodeče žice, zato bi bila to zgodba brez uspeha."

Vse to so našli v Hudem Logu. Tam so pri izkopavanju našli tudi okostje vojaka. "Ko smo odkopavali, smo prijeli tudi za čelado vojaka, v kateri je bilo okostje. Glede na to, da je bila italijanska, smo sklepali, da gre za italijanskega vojaka. Tam smo dobili še 12 seržerjev streliva in smo vse skupaj predali drugim službam," je še pojasnil Zonjič.

Od začetka požara na Krasu so pirotehniki z detektorji našli in odstranili skoraj šest ton neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Požar zajel več kot 3700 hektarjev

Požar na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in hude suše izbruhnil 15. julija 2022, je v 17 dneh zajel kar 3705 hektarjev površin. Z ognjenimi zublji so se poleg 15.000 gasilcev spopadali tudi pripadniki Slovenske vojske in policije, v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja pa so se vključile tudi druge službe. Ključnega pomena je bila vloga številnih prostovoljcev, poudarili pa so tudi tudi pomoč sosednjih in prijateljskih držav.