Napovedano visoko plimovanje danes v slovenski Istri ni pustilo hujših posledic, so pa nevšečnosti povzročile meteorne vode. Najhuje je bilo v Strunjanu, kjer je voda zaradi okrepljenega juga povsem zalila cestišča, kmetijske površne in ulice. "Vse je pod vodo. Nihče ne more iti nikamor, niti z džipom," pripovedujejo prebivalci.

Okoli 60 gasilcev je sodelovalo v približno 45 intervencijah, več objektov in cest je poplavilo, sprožili so se tudi zemeljski plazovi, je po poročanju STA-ja povedal regijski poveljnik civilne zaščite Rok Kamenšek.

Padavinska voda je težave povzročala tudi v Sečovljah. Gasilci so morali vodo črpati iz 25 objektov. Najbolj prizadeti občini sta bili piranska in izolska. Tamkajšnja občinska štaba civilne zaščite sta naštela 25 oz. 13 intervencij, šestkrat so posredovali v koprski civilni zaščiti. V ponedeljek si bodo pripadniki civilne zaščite na terenu tudi ogledali posledice današnjih padavin, je še navedel Kamenšek.

Zaradi visoke gladine morja meteorne vode odtekajo počasi, tako da bodo morali počakati na znižanje gladine morja, da bodo lahko vso meteorno vodo prečrpali in odstranili posledice. Iz istega razloga je trenutno še precej nehvaležno oceniti nastalo škodo. Kamenšek je ob tem prebivalce pozval k preventivnemu ravnanju, kot je na primer čiščenje odtokov, saj za torek pričakujejo novo pošiljko padavin.

Na cestah je ponekod velika količina vode, saj ta ne odteka, zato policija poziva k veliki previdnosti, prilagojeni hitrosti vožnje in večji varnostni razdalji. Zaprti je več cest ali pa je močno oviran promet, poroča Prometnoinformacijski center.

Na Gorenjskem so bile večje težave na območjih Bohinjske Bele in Kranjske Gore, kjer je voda zalila več stanovanjskih hiš. Cesta čez prelaz Vršič je zaradi snežnih razmer zaprta.

Na Bledu je pri Mlinem v jezeru pristalo vozilo, po prvih podatkih policije v njem ni bilo ljudi. Vozilo so iz jezera že odstranili, proti vozniku pa poteka prekrskovni postopek zaradi neustrezne zapustitve vozila.

Prekopati so morali državno cesto

Zaradi poplavljenega vozišča je pri Dolnji Bitnji zaprta tudi glavna cesta med Pivko in Ilirsko Bistrico. Hudourniška voda je ogrozila bližnje hiše. "Ponoči je hudournik zamašil podvoz in voda je drla čez cesto, čez naše dvorišče. Šlo nam je v kletne prostore in spodaj razdrlo celotno dvorišče," je za Televizijo Slovenija pojasnil domačin Erik Vičič.

Treba je bilo prekopati državno cesto med Ilirsko Bistrico in Divačo, ker hudourniški propusti pod samo cesto niso več požirali velike količine vode reke Reke, je poročal novinar Dean Jelačin.

Razmere na terenu spremlja tudi novinarka Barbara Renčof: "Voda se razliva po kraških poljih na Notranjskem. Reke v zahodni Sloveniji pa k sreči niso prestopile bregov, več težav so povzročali hudourniški potoki. Reke bodo čez noč še naraščale po vsej državi, vendar po napovedih vremenoslovcev ne bodo ogrožale naselij. Posebej naj bodo pozorni tisti, ki imajo v bližini svojih domov hudourniške potoke – ti namreč lahko hitro narastejo in ogrozijo posamezne objekte. Tla so močno razmočena, kar predstavlja večjo nevarnost plazov in proženja kamenja na cestišče. Zato previdno, če se boste odpravili na pot. Dež bo jutri sicer prestopno prenehal, a žal že s torkom lahko pričakujemo novo obilno pošiljko padavin," je sporočila za Dnevnik TV Slovenija.

Razlivanje rek in nevarnost plazov

Že dopoldne je pri naselju Stara Sušica v občini Pivka potok poplavil lokalno cesto, v naselju Studeno v občini Železniki se je popoldne hudournik začel razlivati čez regionalno cesto Škofja Loka–Železniki, v naselju Dvorska vas v občini Radovljica je voda iz potoka tekla v klet hotela.

Zemeljski plaz je za promet zaprl cesto Kropa–Dražgoše pri Jamniku.

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bodo reke in vodotoki v zahodni polovici države še naraščali, ponoči se bo v zgornjem toku pričela razlivati tudi Drava. V ponedeljek čez dan bodo še naraščale reke s kraškim zaledjem na Notranjskem in Dolenjskem ter Sava in Drava v spodnjem toku.

Arso je za zahodno Slovenijo izdala oranžno, za osrednjo pa rumeno vremensko opozorilo zaradi napovedanega močnega deževja. Kot so opozorili pri Geološkem zavodu Slovenije, je povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. Prebivalce opozarjajo, naj bodo pozorni na spremembe na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke, posedanje in zdrse zemljine ter tudi na zastajanje vode.

Na območju Julijskih Alp se bo v visokogorju nevarnost snežnih plazov dvignila na 4. stopnjo.

Sorodna novica V delih Avstrije in Italije najvišja stopnja nevarnosti plazov. Zapade lahko še meter snega.

V Ljubljani ničla, v Ratečah šest stopinj Celzija

Zaradi kombinacije snežne odeje, temperaturnega obrata in višinskega južnega do vzhodnega vetra pa je bila v nedeljo zjutraj v Sloveniji po navedbah Arsa "zelo nenavadna temperaturna slika".

Ob 7. uri so namreč na Kredarici izmerili minus tri stopinje Celzija, v Ljubljani nič stopinj, v Ratečah šest stopinj Celzija, v Logarski dolini 11 in v Portorožu kar 14 stopinj Celzija.