Na daljinsko ogrevanje je v Sloveniji priključenih manj kot desetina gospodinjstev – v Ljubljani je nanj priključenih 65.000 gospodinjstev, kar je približno polovica vseh. V ljubljanskih Mostah tako stoji največji grelnik (bojler) v Sloveniji, v katerem je shranjenih 20 tisoč kubičnih metrov vode, segrete na 95 stopinj Celzija. "To vodo črpamo po Ljubljani in ogrevamo vse objekte po vročevodnem sistemu, ki je dolg približno 260 kilometrov," je za Televizijo Slovenija dejal Primož Škerl iz Energetike Ljubljana. Ta voda nato ogreje vodo za radiatorje in pitno vodo iz vodovoda.

"Letno za ogrevanje Ljubljane porabimo približno 300 tisoč ton premoga in zraven tudi 100 tisoč ton lesnih sekancev. Drugače pa smo ravno sredi investicije v novo plinsko parno enoto, ki bo nadomestila najstarejše premogovne bloke in gorivo s čistejšim zemeljskim plinom," je še dodal sogovornik.

Sicer pa se skoraj polovica slovenskih gospodinjstev še vedno ogreva na les, sledijo kurilno okolje in zemeljski plin. V Šaleški dolini in Ljubljani je vir toplote premog, v Celju predelani odpadki, v Mariboru pa plin.

Po besedah direktorja Energetike Maribor Alana Perca je koronakriza vplivala tudi na cene energentov. "Cene zemeljskega plina, ki je naš ključni energent, so kar drastično padle," je povedal.

V zadnjih desetih letih poraba energije nižja za 30 odstotkov

Sicer pa se je – predvsem zaradi učinkovite energetske sanacije stavb tudi s pomočjo subvencij Eko sklada – v zadnjih desetih letih skupna poraba energije v gospodinjstvih za ogrevanje zmanjšala za dobrih 30 odstotkov. Da bi zmanjšali stroške ogrevanja, pa lahko državljani še vedno uporabijo številne spodbude javnega Eko sklada. Te so na voljo za obnovo fasade, izolacijo strehe, zamenjavo oken in ogrevalnih naprav. Prejemniki varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči so pod določenimi pogoji upravičeni tudi do povračila celotnih stroškov.