Pod zakonski predlog so se podpisali poslanci strank SMC, SDS, SAB, DeSUS in SNS ter poslanca Matjaž Han iz SD-ja in Blaž Pavlin iz NSi-ja. Predlagatelji so se za novelo po eni strani odločili, da bi odpravili anomalije, ki so po njihovem prepričanju posledica nedorečenosti gradbenega zakona in praktično onemogočajo gradnjo tako kompleksnih energetskih in infrastrukturnih objektov, kot so hidroelektrarne (HE) na spodnji Savi.

Predlagatelji pojasnjujejo, da so v zadnjih letih uveljavljene spremembe gradbene zakonodaje z uvedbo integralnega postopka povzročile, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti dokazila o pravici graditi na vseh nepremičninah, ki so predmet presoje gradbenega dovoljenja, še preden se ugotovi sprejemljivost vpliva gradnje na okolje. Takšna zahteva je po njihovem prepričanju nelogična in neracionalna, saj to pomeni, da mora investitor v primeru velikega projekta, kot je gradnja HE s pripadajočimi objekti, kjer gre za več tisoč parcel, odkupiti zemljišča ali pridobiti ustrezne stvarne pravice, še preden se sprejme odločitev, ali se bo naložba sploh lahko izvedla.

Tak zakonski pogoj je tako praktično nemogoče izpolniti, poleg tega pa se lahko v fazi ugotavljanja sprejemljivosti gradnje na okolje spremeni tudi obseg posega, zato ni mogoče vnaprej imeti dokazila o razpolaganju z vsemi zemljišči. Po predlogu novele, bi lahko pristojni organ obravnavo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja oz. presojo vplivov na okolje začel brez predložitve lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, pod pogojem, da bi investitor dokazilo o pravici graditi na nepremičninah predložil do izdaje gradbenega dovoljenja.

Poleg tega pa želijo predlagatelji odpraviti tudi anomalijo, ki je po njihovem mnenju posledica večkratnega spreminjanja leta 2011 sprejetega zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in uvedbe novih izrazov, ter zakon uskladiti s koncesijsko pogodbo med državo in koncesionarjem, družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) iz skupine Gen energija. Poleg HESS-ja so v gradnjo verige vpleteni še družba Infra, ki je pristojna za gradnjo vodne infrastrukture, in Eles, ki je pristojen za navezavo na omrežje. S tem naj bi nedvoumno omogočili tudi gradnjo sončnih elektrarn ob energetskih objektih, kar po mnenju predlagateljev pomembno izboljšuje in optimizira delovanje obstoječih HE in še zadnje načrtovane elektrarne iz verige, HE Mokrice.

Na gradnjo čaka še zadnji člen verige

V verigi HE na spodnji Savi je ostala še HE Mokrice, a je upravno sodišče lani po pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mokrice vrnilo v postopek in dodelavo, zaradi česar se je začetek gradnje zamaknil za okoli leto dni. V najboljšem primeru naj bi dela stekla v drugi polovici tega leta.

HE Mokrice je po navedbah investitorja in energetskih strokovnjakov ključna, ker omogoča optimalno delovanje celotne verige, hkrati pa pomeni tudi dokončanje protipoplavne zaščite na Brežiškem.