V Sloveniji je bilo leta 2008 registriranih 1.308.963 motornih vozil, od tega 1.045.183 osebnih. Leta 1990 je to število znašalo manj kot 600.000, precej pod milijonom pa je bilo še leta 2002.

Kot še kažejo podatki Direkcije RS za ceste, je bil v letu 2008 med državnimi cestami najbolj obremenjen ljubljanski cestni obroč. Povprečni letni dnevni promet na najbolj "obljudenem" odseku Brdo - Kozarje je dosegel 67.568 vozil (leta 2007 63.970) vozil. Leto prej je rekord pripadel odseku severne ljubljanske obvoznice med Celovško in Kosezami, kjer je povprečni letni dnevni promet znašal 68.176 vozil, letos pa je se je povprečje, verjetno po zaslugi šentviškega predora, spustilo na "le" 60.000 vozil. Po podatkih Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije (RRA LUR) samo v mesto vsak dan pripelje okoli 130.000 vozil.

Glede na leto 2007 se je promet na slovenskih cestah v letu 2008 na cesti Šentilj-Ljubljana povečal za 17,52 odstotka; na cesti Karavanke-Ljubljana za 14,83 odstotka; na cesti Ljubljana-Obrežje za 6,96 odstotka in na cesti Ljubljana-Koper za 11,75 odstotka.

Promet osebnih vozil se je leta 2008 glede na leto 2007 povečal za 4,1 odstotka.

Medtem se je v zadnjih dvajsetih letih močno znižalo število ljudi, ki uporabljajo javni potniški promet.

JPP v Ljubljani prenovljen do leta 2027
RRA LUR je pred kratkim predstavil nov koncept javnega potniškega prometa v Ljubljani. Na širšem območju Ljubljane naj bi do leta 2027 vzpostavili sistem javnega prevoza s t. i. hitrimi linijami, za kar je predvidenih več mogočih rešitev, od rezerviranih rumenih pasov za avtobuse s prednostjo v križiščih do tirnih vozil in podzemne železnice. Okrepilo naj bi se omrežje regionalnih avtobusov, med posameznimi vožnjami na določeni progi pa naj ne bi minilo več kot 15 minut.

MOP z novo dajatvijo na onesnaževanje s CO2-jem
Kako se s podnebnimi težavami spopadajo na ministrstvu za okolje? Kot so povedali za MMC, je vlada na seji 30. julija letos sprejela noveliran Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, dejavnosti za izvedbo potrebnih ukrepov pa bo usmerjala in usklajevala tudi novoustanovljena vladna služba za podnebne spremembe. Kljub temu bo morala Slovenija še kupovati pravice do emisije toplogrednih plinov na mednarodnem trgu, kar jo bo v prihodnjih štirih letih stalo okoli 80 milijonov evrov. Sredstva nameravajo zbrati z novo okolijsko dajatvijo na pogonska goriva v višini do 2 centa na liter.