Na Yalu so zbrali in primerjali podatke za devet okoljskih dejavnikov v obdobju od leta 2000 do leta 2014 – vplivi okolja na zdravje, kakovost zraka, voda in kanalizacija, vodni viri, kmetijstvo, gozdovi, ribištvo, biotska raznovrstnost in življenjsko okolje ter podnebje in energija. Vsi ti dejavniki pa so sestavljeni iz enega ali več poddejavnikov.

Pričakovano so se na vrh lestvice uvrstile severnoevropske države. Na prvem mestu je tako pristala Finska s celotno oceno 90,68 točke od 100 mogočih. Država sicer pri nobenem dejavniku ni dosegla popolne ocene, je pa pri večini pobrala zelo visoke ocene, kar jo je postavilo na prvo mesto.
Najbolje se je odrezala pri okoljskih tveganjih in ribjem staležu, kjer je zasedla 4. oz. 8. mesto. Finska si je prav tako zadala cilj, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna družba, slabo pa se je odrezala na področju gozdov in kmetijstva, kjer je dosegla slabo 106. in 87. mesto.

Dobri pri obnovljivih virih, ne preveč pri zaščiti življenjskega okolja
Drugo mesto pripada Islandiji, ki je v prvi peterici doživela tudi drugo najboljše izboljšanje, takoj za Slovenijo, v svoji "zelenosti", in sicer za 6,91 odstotka, kar ji je prineslo skupno oceno 90,51.
Skoraj popolno oceno je dosegla na področju okoljskega tveganja, zelo visoko pa se je uvrstila tudi pri kakovosti zraka ter okolju in energiji, saj kar 25 odstotkov svoje električne energije pridobivajo iz geotermalne energije, kar jih uvršča na sam vrh sveta. Poleg tega pa kar 100 odstotkov svoje električne energije pridobivajo iz obnovljivih virov.
Zelo slabo pa so se uvrstili na področju biotske raznovrstnosti in življenjskih okolij, kjer so zasedli le 129. mesto. Na nezavidljivo 81. mesto so uvrščeni tudi pri kmetijstvu.

Na tretje mesto se je uvrstila Švedska, ki si je prislužila skupno oceno 90,43. Pri okoljskih dejavnikih je dosegla uvrstitev na 5. mesto s skoraj vsemi točkami, na 10. mesto pa jih je postavila skrb za okolje in podnebje. Slabo 107. mesto pa jim je prineslo netrajnostno gozdarjenje, ne preveč dobro 67. mesto pa so si prislužili še pri stanju ribjega staleža.

Neizstopajoči, a vseeno dobri
Četrto mesto pripada Danski s skupno oceno 89,21. Tudi Danska je dokaj enakomerno uvrščena pri večini dejavnikov, težave pa ji dela čezmerni ribolov, saj se je pri tem uvrstila na 128. mesto.

Peto mesto pa, kakor že napisano, pripada Sloveniji, ki ji je uspelo zbrati skupno oceno 88,98. Slovenija je v prvi peterici prav tako doživela najboljše, 12,15-odstotno, izboljšanje ocene.
Naša država je skupaj s še sedmimi evropskimi državami dobila popolno oceno pri vseh dejavnikih na področju biotske raznovrstnosti in življenjskega okolja. Dobro smo se odrezali tudi pri gozdovih, kjer bi bila uvrstitev verjetno še boljša, če ne bi leta 2014 doživeli katastrofalnega žleda, ter kakovosti vode. Zelo slabo 100. mesto pa smo zasedli pri kakovosti zraka, na ne preveč dobrem 74. mestu pa smo tudi pri kmetijstvu.