Odločbo o tožbenem zahtevku ministrstva za kulturo bo sodišče izdalo v 30 dneh, vendar se bo pravdanje verjetno ne glede na sodbo nadaljevalo na višjih instancah.

Obravnava na sodišču se je začela s poravnalnim narokom, ki pa je bil, prav tako kot poskus rešitve spora z mediacijo v preteklem letu, neuspešen. Ministrstvo za kulturo, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, vztraja pri tožbi za ugotovitev ničnosti sporazuma, ki ga je ministrstvo pod vodstvom nekdanjega ministra Vaska Simonitija sklenilo z blejsko župnijo.

Blejska župnija vztraja pri ugovoru
Blejska župnija skupaj z ljubljansko nadškofijo vztraja pri ugovoru na tožbo. Prepričana je, da je sporazum veljaven in da izpolnjuje svoje obveznosti ter ohranja sakralno kulturno dediščino in omogoča njeno dostopnost obiskovalcem.

Državna pravobranilka Valerija Šter je predlagala razširitev tožbe z izključitvijo ljubljanske nadškofje kot stranke v tem postopku. Prepričana je, da sta pogodbeni stranki sporazuma blejska župnija in Republika Slovenija, nadškofija pa je le dala soglasje in zanjo niso nastale nikakršne posledice. Zato je glede druge tožene stranke Nadškofije Ljubljana oblikovala podredni zahtevek.

Nadškofija in župnija predloga ne podpirata
Odvetnik blejske župnije Damjan Korošec, ki jo je zastopal tudi Marko Zupančič, je pojasnil, da je stališče tožeče stranke do tega, da nadškofija s sporazumom ni ničesar pridobila, napačno. Upravičena je namreč, da od blejske župnije zahteva, da se ravna po dogovorih, ki jih glede uporabe proštije skleneta nadškofija in tožeča stranka.

Predlog je zavrnila tudi sodnica Janja Roblek. Kot je poudarila, "sodišče meni, da gre pri tem sporazumu za pravni posel, kjer so obveznosti strank med seboj tako prepletene, da drugačna rešitev, kot enaka za vse udeležence sporazuma, ne more biti izdana".

Pregledani spisi in predloženo gradivo
Na obravnavi so pregledali spise in predloženo gradivo. Gre za preklic stopnje tajnosti sporazuma in gradivo za takratno sejo vlade, ki je dala soglasje k sporazumu med ministrstvom za kulturo in blejsko župnijo. Ta je bil v tajnosti sklenjen oktobra 2008, v njem pa se je država zavezala, da bo vrnila stavbe na objektu blejski župniji kot prvotnemu lastniku, ki lahko tako nadaljuje večstoletno tradicijo na tem območju.

S pregledom listin se je postopek na kranjskem sodišču končal. Medtem ko Šterova postopka ni želela komentirati, pa je Zupančič na drugi strani poudaril, da upa, da sodnica ne bo sledila tožbenim navedbam in zahtevku. To bi za župnijo pomenilo, da sporazum, ki se s to tožbo izpodbija, ni ničen in bi še naprej veljal.

Končne odločitve ni mogoče pričakovati
Končne odločitve glede morebitne vrnitve Blejskega otoka v last Cerkvi tako še kar nekaj časa ni mogoče pričakovati. Denacionalizacijski postopek poteka že vse od leta 1992. V tem času so pristojne institucije župniji vrnile v last in posest cerkev na otoku, medtem ko so vrnitev preostalih objektov in samega otoka v naravi zavrnile.