Upravno sodišče je v tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije zaradi vladne odločbe o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave pri izdaji gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno (HE) Mokrice odločilo v prid pritožnikom, kar je že pretekli teden razkril minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Sodišče je v današnji izjavi za javnost pojasnilo, da je tožena stranka zmotno uporabila materialni predpis, saj je z izpodbijano odločbo odločila tudi o sprejemljivosti tistih vplivov na okolje, ki po habitatni direktivi in zakonu o ohranjanju narave niso predmet tega postopka, temveč postopka izdaje integralnega gradbenega dovoljenja.

"Prav tako je sodišče prepoznalo več kršitev pravil postopka; v tem delu je bila namreč kršena stvarna pristojnost, saj je namesto pristojnega ministrstva odločila vlada," so zapisali na upravnem sodišču.

Sorodna novica Upravno sodišče razveljavilo vladno odločbo o javni koristi gradnje HE Mokrice

Kot so pojasnili, država v odločbi obenem ni odgovorila, zakaj zavrača več relevantnih ugovorov društva za preučevanje rib. V društvu so med drugim ocenili, da presoja vplivov na okolje temelji na neustreznih in neposodobljenih podatkih o stanju kvalifikacijskih vrst na območjih, na katere poseg vpliva, ter da monitoringi iz zgornjih akumulacij dokazujejo neprehodnost ribjih stez.

Posledično upravno sodišče odločbe v tem delu ni moglo preizkusiti.

"Nadalje je nejasen izrek izpodbijane odločbe, saj iz njega ni mogoče razbrati, ali so bili določeni vsi omilitveni in izravnalni ukrepi, predlagani v poročilu o vplivih na okolje in potrebni za odpravo škodljivih učinkov posega v kvalifikacijske vrste, živeče na relevantnih območjih Natura 2000," so navedli na sodišču.

Kot ugotavljajo, je bilo tudi dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. Sodišče je pri tem upoštevalo ustaljeno prakso Sodišča EU-ja, po kateri je mogoče soglašati s projekti, ki posegajo v območja Natura 2000, zgolj če presoja vplivov nameravanega posega ni pomanjkljiva ter vsebuje celovite, natančne in dokončne ugotovitve, s katerimi je mogoče ovreči vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del na zavarovana območja.

"Opravljena presoja vplivov na okolje je bila v več delih pomanjkljiva, zato takih sklepov ni omogočala. Tako ni bilo prepričljivo ugotovljeno, da bo hidroelektrarna na območju Natura 2000 Krka s pritoki škodljivo vplivala le na zvezdogleda, ne pa tudi na druge kvalifikacijske vrste," so pojasnili.

Pri tem niso bili presojani vsi kumulativni vplivi posega na kvalifikacijske vrste ter ni bilo ugotovljeno, ali bodo predvidene ribje steze zagotavljale povezljivost med rekama Sotlo in Krko za vse vrste rib. Prav tako ni bilo jasno, v kakšnem obsegu se nadomeščajo drstišča in ali so na območju Natura 2000 Spodnja Sava načrtovana funkcionalno, so poudarili na sodišču.

Obenem se je po navedbah sodišča pojavil dvom, ali so bile ugotovljene vse posledice zamuljevanja rečnega dna in določeni vsi potrebni ukrepi, s katerimi se ta škodljivi učinek omili. Dejstva o škodi, ki bo povzročena zvezdogledu, pa so po prepričanju upravnega sodišča nepopolna in nasprotujoča, zaradi česar ni bilo mogoče presoditi, ali je za izravnavo škode predvideni ukrep ustrezen.

"Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, toženka pa je v ponovljenem postopku vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka," so še zapisali na sodišču.