Država oz. ministrstvo za okolje in prostor je s februarja izdanim dovoljenjem za obdobje do 30. septembra letos dovolilo odstrel 222 rjavih medvedov, a je marca nato upravno sodišče z začasno odredbo dovoljenje zadržalo, in sicer do končne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožila Alpe Adria Green.

V organizaciji so namreč prepričani, da je vsako tovrstno dovoljenje za odstrel medvedov nezakonito in da je skladno z mednarodno in slovensko zakonodajo dovoljen odstrel le tistih medvedov, ki so dokazano izvedli napad oziroma dokazano ogrožajo premoženje ali ljudi. A upravno sodišče je v sodbi, za katero je tričlanski senat po pregledu vseh listin in zaslišanju dveh prič odločitev sprejel 16. junija letos, zapisalo, da tožba ni utemeljena in jo je zavrnilo.

Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijano dovoljenje pravilno in utemeljeno. Pri tem je v celoti sledilo izpovedbam zaslišanih prič, ki se obe strokovno ukvarjata z rjavim medvedom, je med drugim razvidno iz sodbe. Sodišče je namreč zaslišalo profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Klemna Jerino in Tomaža Skrbinška z iste fakultete, ki sta oba sodelovala pri izdelavi ekspertize, ki je bila deloma podlaga za izdano dovoljenje.

Sodišče sledilo oceni, da je odstrel utemeljen zaradi povečanih konfliktov

Sorodna novica Zakaj je potreben odvzem 200 medvedov iz okolja? Takšen je letni prirastek.

Glede številke znižanja populacije rjavega medveda z zdaj ocenjenih okoli 1000 medvedov v Sloveniji na okoli 800 je sodišče glede na izvedene dokaze presodilo, da dovoljeni odstrel 222 rjavih medvedov "ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjanja njegove populacije v Sloveniji". Sodišče ob upoštevanju pojasnil zaslišanih prič in ugotovitev strokovnega članka tudi "ni moglo slediti" trditvi, da je interes varstva zdravja ljudi mogoče doseči s posamičnimi odstreli.

Kot je med drugim v sodbi še povzelo upravno sodišče, država v obrazložitvi dovoljenja navaja, da ga je izdala na podlagi uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in da je območje odvzema določila na podlagi ekspertize strokovnjakov ljubljanske biotehniške fakultete, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. V obrazložitvi pojasnjuje, da je odvzem rjavih medvedov iz narave utemeljen zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot medvedov in značilnosti odnosov znotraj vrste.

Ministrstvo: Naša odločitev je bila pravilna

Upravno sodišče je s sodbo potrdilo, da je bila odločitev ministrstva za okolje in prostor pravilna, so ocenili na ministrstvu. Od izdaje dovoljenja do 10. avgusta letos je bilo iz narave odvzetih 139 rjavih medvedov.

"Sodišče je s sodbo potrdilo, da je bila odločitev ministrstva za okolje in prostor pravilna, vendar je treba kot razlog za poseg navesti preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Ministrstvo je s sodbo sodišča dobilo potrditev, da je z izdajo dovoljenja za poseg v populacijo rjavega medveda ravnalo strokovno in pravno pravilno," so navedli na ministrstvu.

Alpe Adria Green in AniMa problematizirata krmljenje medvedov

V organizaciji Alpe Adria Green in Društvu za dobrobit živali AniMa se s stališči države in odločitvijo sodišča ter omenjeno ekspertizo ne strinjajo. Med drugim organizacija in društvo navajata, da sodišče nikjer ne upošteva podatkov od lovskega turizma in javne promocije kulinarične ponudbe medvedjega mesa.

Med drugim problematizirajo krmljenje medvedov. "V bližino naselij medveda privablja intenzivno krmljenje lovcev, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili – medveda ustrelijo, ko pride po hrano, iz varnih prež," so zapisali in navedli še, da je dopolnilno krmljenje eden od razlogov za višjo stopnjo rasti populacije medvedov v Sloveniji. Po mnenju organizacije in društva je tako najučinkovitejše reševanje konfliktov med človekom in medvedom, da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krmne hrane.

V Alpe Adria Green in Društvu za dobrobit živali AniMa so prepričani tudi, da Slovenija na področju sobivanja človeka z medvedom povsem ignorira javnost, Sodišča EU-ja in smernice Evropske komisije, pa tudi pretekle razsodbe lastnega upravnega sodišča in ustavnega sodišča.