Steklina, ena najstarejših poznanih zoonoz – kužnih bolezni, ki se lahko prenesejo z živali na človeka in obratno –, se prenaša prek okužene sline, z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, prek poškodovane kože in sluznice. Razlikujemo dve vrsti stekline: urbano, ki jo širijo predvsem psi, in silvatično (gozdno), ki jo v Evropi prenašajo predvsem okužene lisice.

Bolezen je razširjena po vsem svetu, letno pa zaradi nje umre več kot 59 tisoč ljudi. Kar 95 odstotkov smrti je med prebivalci Azije in Afrike, v 99 odstotkih so smrtni primeri posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60 odstotkov žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let.

V Evropi je medtem ta nevarna bolezen v veliki meri izkoreninjena. V boju proti steklini smo bili uspešni tudi v Sloveniji, saj imamo od leta 2016 priznan status države, proste stekline. Urbana steklina je bila z obveznim cepljenjem psov in izvajanjem drugih ukrepov izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni, zadnji primer pri ljudeh pa je bil ugotovljen leta 1950.

Po uvedbi peroralnega cepljenja lisic proti steklini z letalskim polaganjem vab je število pojavov bolezni drastično upadlo. Zadnji primer silvatične stekline je bil v Sloveniji ugotovljen januarja 2013 pri lisici.

Za ohranitev statusa stekline proste države je treba vzdrževati preventivo

Čeprav je v Evropi steklina v večji meri že izkoreninjena, pa ostaja cepljenje psov eden pomembnejših preventivnih veterinarskih ukrepov, so ob svetovnem dnevu boja proti steklini, ki je potekal 28. septembra, poudarili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Letošnji svetovni dan, že 18. po vrsti, je potekal pod sloganom Preseči meje stekline (angleško Breaking Rabies Boundaries), v ospredje pa je postavil potrebo po napredku in preseganju trenutnega stanja.

Sorodna novica Z letal znova padajo vabe za lisice, previdno!

Programi nadzora stekline so odličen primer za operacionalizacijo pobude Eno zdravje – za izgradnjo struktur in zaupanja, ki so ključni za vzpostavitev sistemov tudi za druge zoonoze, vključno s tistimi, ki so nagnjene k pandemiji, so poudarili na upravi. Ta tema poziva k inovativnim strategijam in sodelovanju med različnimi sektorji in regijami ter poudarja pomen povezovanja prizadevanj za zdravje ljudi, živali in okolja.

"S preseganjem meja lahko premagamo geografske, socialnoekonomske in izobraževalne ovire ter zagotovimo cepljenje, ozaveščenost in dostop do zdravstvene oskrbe. Enoten pristop je ključnega pomena v boju proti steklini in cilju, da bolezen ne bi več ogrožala ljudi in živali," so zapisali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Za uresničitev tega cilja sta nujni medsektorsko in čezmejno sodelovanje, ki povezujeta vlade, zdravstvene organizacije, veterinarske službe in skupnosti. "Svetovni dan boja proti steklini je torej priložnost, da vsak od nas pripomore k uresničitvi zadanega cilja – tako z izvajanjem predpisanih ukrepov kot z drugimi dejavnostmi, ki pripomorejo k ozaveščanju o bolezni in odgovornemu lastništvu živali," so še poudarili na upravi, kjer opozarjajo, da sta kljub uspešnemu boju proti steklini izvajanje preventivnih ukrepov in visoka raven ozaveščenosti nujna za ohranjanje statusa države, proste bolezni.