Kot je Svetovni sklad za naravo (WWF) zapisal v letošnjem poročilu Živi planet, se je populacija kopenskih živali med letoma 1970 in 2010 zmanjšala za 39 odstotkov, medtem ko je število vodnih živali upadlo celo za 76 odstotkov. To pomeni, da danes živi na Zemlji polovica manj sesalcev, ptic, plazilcev, dvoživk in rib kot pred 40 leti, izpostavlja poročilo, v okviru katerega so obravnavali 3.000 vrst vretenčarjev.

Ob tem WWF opozarja, da omenjene številke dokazujejo, da je človek živalsko populacijo zmanjševal precej hitreje, kot se je bila ta sposobna sama obnavljati. Za tako porabo naravnih virov, kakršna je bila v omenjenem obdobju, bi potrebovali Zemljo in pol, da bi bila ta poraba vzdržna, poudarja. "S tem, da od narave vzamemo več, kot lahko nadomesti, ogrožamo lastno prihodnost," je poudaril generalni direktor organizacije Marco Lambertini.

Izsledki hujši od pričakovanj
Zadnje tovrstno poročilo je WWF objavil leta 2012 in v njem ugotovil 28-odstotno zmanjšanje populacije živali med letoma 1970 in 2008, vendar pa je bilo vanj vključenih le 2.688 živalskih vrst. Novo poročilo upošteva rast in upadanje populacij 3.038 vrst živali, ki jih je na svetu več kot 10.000, od slonov, morskih psov, do želv in albatrosov. V nekem rezervatu v Gani se je število levov v 40 letih zmanjšalo za neverjetnih 90 odstotkov.

Manjša se tudi biološka zmogljivost
Poročilo tudi opozarja, da se je z veliko rastjo svetovnega prebivalstva zmanjšala biološka zmogljivost ali biokapaciteta, torej je manj biološko produktivnih površin, ki so se sposobne regenerirati. Medtem ko je leta 1970 na svetu živelo okoli 3,7 milijarde ljudi, jih je bilo leta 2010 že sedem milijard. Po napovedih naj bi število svetovnega prebivalstva do leta 2050 naraslo na 9,6 milijarde, do leta 2100 pa na 11 milijard, kar pomeni, da bo na posameznika še manj tovrstnih površin, izpostavlja poročilo.

WWF tudi izpostavlja razlike med državami in regijami v porabi in zmanjšanju biotske raznovrstnosti. "Revne države imajo najmanjši okoljski odtis, a največje izgube ekosistemov," piše v poročilu. Največji upad števila divjih živali, 65-odstoten, so opazili v tropskem pasu, medtem ko se je populacija živali v zmernem pasu zmanjšala za 36 odstotkov. Glede na celine ima najbolj drastičen upad, kar 83-odstoten, Latinska Amerika.