Domači golob ni samostojna vrsta, pač pa se je razvila iz skalnega goloba, ki tudi živi pri nas. To je zdaj samo podvrsta skalnega goloba, ki pa je tekom stoletij 'podivjala' in se prilagodila na mestno okolje. Tukaj je našla ustrezne pogoje, stavbe so nadomestilo za skalne stene, v katerih živijo skalni golobi, hrane imajo veliko - od tiste, ki jo dobijo od ljudi, do tiste, ki jo najdejo v odpadkih.

V Benetkah postal pravi simbol
V osnovi so golobi rastlinojedi oziroma semenojedi. V mestih se je domači golob prilagodil in spremenil do te mere, da se loti tudi kakšnega pečenega krompirčka in celo meso. Postal je vsejed. Nekateri ljudje ga ne marajo, ker ga smatrajo za nekakšnega 'smetarja', drugi ga obožujejo in celo hranijo. Spomnimo samo na Benetke, kjer je jata golobov postala pravi simbol. Kakor koli obrnemo, je golob tista vrsta ptice, ki je pri ljudeh še vedno zelo priljubljena.

V prestolnici ugibajo o 20 tisočih golobih
Domači golob glede gnezdišča ni pretirano izbirčen, saj gnezdi povsod, kjer lahko. Tudi na okenskih policah, na balkonih in na podstrešjih. Gnezdi lahko vse leto, od zime do zime ima nekje okrog šest legel. Zaradi tega je tudi tako uspešen. V mestih nihče praktično ne ve, koliko golobov živi, v Ljubljani se to število po nekaterih ugibanjih giblje 20 tisoč. Veliko število golobov pa pomeni tudi veliko število iztrebkov. Namreč, ugotovili so, da en golob na leto proizvede okrog 12 kilogramov iztrebkov. Pri masi 10 ali več tisoč golobov v mestih je to zelo visoka številka. Iztrebki so jedki, lahko povzročijo tudi poškodbe na objektih, zato je potrebno, da iztrebke počistimo čim prej.

Tu je potrebno poudariti še nekaj: če golobov ne želimo v naši bližini, je priporočljivo, da se jim prepreči dostop z mrežami ali čim podobnim, namesto uničevanja gnezd in mladičev.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.