Živahnost in svojeglavost te pasme moramo izkoristiti že v rani mladosti. S primerno vzgojo, zaposlitvijo in različnimi dejavnostmi ga lahko pridobimo za marsikatero delo v različnih pasjih disciplinah, tudi za reševanje pogrešanih.

Pravi balzam za dušo
Obiskali smo Petro, ki s svojim nemškim bokserjem Phoom Nixom sestavlja odlično reševalno ekipo. Petro je ta pasma popolnoma prevzela. "Bokser je krasna družba, zelo prijazen in dobrosrčen pes, najbolj pa me privlačita njegova neskončna ljubezen do življenja in veselje, ki ga ima v sebi. Vsak, ki je v njegovi bližini, se ne more izogniti temu, da bi se nalezel tega veselja. Tako da je v težkih trenutkih, s katerimi se srečamo v življenju, tak pes pravi balzam za dušo," je dejala.

S psom je treba začeti delati takoj
Phoe Nix je, tako kot drugi bokserji, izjemno razposajen. Petra je že prej imela bokserko Lucy, žal jo je izgubila zaradi bolezni. Z njo se je marsičesa naučila. "Zelo veliko stvari mi je zapustila v razmislek. Ena izmed največjih je: nikoli več brez bokserja. Med bokserji velja: enkrat bokser - zmeraj bokser. Druga največja zadeva pa je ta, da je treba s psom začeti delati takoj, ko prestopi hišni prag. Če začnemo prepozno, se lahko začnejo težave," je opozorila. Lucy je na primer na sprehodih močno vlekla svojo vodnico, ki se je zaradi tega vračala s sprehodov močno utrujena. Phoa Nixa je tako takoj začela učiti, da ne sme vleči. Z njim je najprej zgradila dober odnos, potem pa se je odločila, s čim ga bo zaposlila.

"Odločila sem se, da želim postati družbeno koristna. Zakaj ne bi tega združila s tem, da imam psa in da sem zelo dejavna z njim? Tako sem se podala v reševalske vode," je dejala.

Tri mesece za pozornost
Petra in Phoe Nix trenirata pri pasji šoli Burja, s katero je vodnica zelo zadovoljna. Zelo zadovoljna je tudi s tem, kako s psom napredujeta. Kar tri mesece je sicer potrebovala, da je pridobila njegovo pozornost, pri samem učenju nista imela težav. Vodnik pa mora biti odločen, je poudarila. "Bokser zna biti trmast, svojeglav, in če ti nisi bolj trmast, svojeglav, potem se boš lahko zabaval doma, kakšno poslušnost pa boš težko dosegel," je poudarila.

Včasih labradorci in zlati prenašalci, zdaj tudi bokserji
Med reševalnimi psi so včasih prevladovali labradorci in zlati prinašalci, v zadnjih letih pa se uveljavljajo tudi bokserji. Ti imajo krajši gobček od drugih pasem, a jih to med vohanjem med ruševinami ne ovira. Težavo pa jim predstavlja pri visokih temperaturah, te prenašajo težje kot pasme z daljšimi gobci, je dejala Petra in dodala, da bokser kdaj preveč razmišlja oziroma da je svobodomiseln: "Bokser ni sledilec, kot je večina psov, ampak je bila pasma, vzrejena, da dela v moštvu. Tako je bila uporaba lastnih možganov precej zaželena, istočasno pa tudi sprejemanje vodstva od vodnika. To se kaže v tem, da točno ve, kaj od njega zahtevaš, ampak se ustavi, pa te gleda, kot da bi spraševal: si prepričan?"

Dvakrat na teden ekipni treningi
Vadba reševalnega psa zahteva veliko naporov in časa. Petra je povedala, da si je to lahko privoščila šele tedaj, ko je njen sin odrasel. Ekipne treninge ima dvakrat na teden, enkrat vadijo poslušnost, drugič iskanje. "Drugače pa je trening s psom čisto vsak dan. Vsaka interakcija je trening, nikoli ni prepuščen sam sebi, razen, ko spi," je še povedala. To je sicer postal njen način življenja.

Kaj pa pomeni, da ima pes smisel za humor, lahko slišite v posnetku oddaje, ki ji lahko prisluhnete vsako sredo ob 10.30 na Radiu Koper.