"To je bil biološki krožek, ki se je ustanovil to šolsko leto. Najprej smo sodelovali z društvom za zaščito živali, s katerim smo pozneje skupaj pripravili tudi projekt, ki govori o testiranjih kozmetike in čistil na živalih. Ugotovili smo, da vse izvajajo na zelo krut način. To, da letno umre od 100 tisoč do 200 tisoč živali. 70 odstotkov tega opravljajo brez anestezije, 30 le z delno. Ugotovili smo, da živali pri tem zelo trpijo, in to se izvaja na zelo krut način," je uvodoma dejala dijakinja Gimnazije Murska Sobota Živa Matuš.

Dandanes ni več stika z živalmi
Svoje ugotovitve so predstavili na kužkovanju v Murski Soboti. Ta projekt pa ni bil edini, ki so ga v preteklem šolskem letu namenili ozaveščanju ljudi. Medse so na pobudo Društva za zaščito živali Pomurja povabili kokoško Frido iz zavoda Koki. "Glavni namen je približati živali, ki so sicer oddaljene od naši oči in s tem seveda tudi naših src, nekako mladim. V bistvu tista legenda, ki kroži, da so krave vijolične barve, ni niti tako daleč od resničnosti. Otroci dan danes nimajo stika s kokošmi, purani, kunci, prašiči. Prvič, zaradi tega, ker ni več niti živinoreje tako majhne, drugič pa, ker se umikamo v mesta. In prvi cilj je živali približati otrokom," je poudarila Ksenija Vesenjak Kutlačić iz zavoda Koki. Nadaljevala je: "Seveda ne moremo reči samo otrokom, tudi odraslim. Če pomislimo, kdaj smo mi nazadnje božali ali pa bili v stiku s puranom, v primerjavi s tem, kolikokrat ga imamo na krožniku, pravzaprav vidimo, da tudi sami nimamo več stika."

Dodala je: "Lahko se trudimo izboljšati zakonske razmere, večati kletke, hleve narediti udobnejše, še zmeraj pa ne moremo mimo tega, da delamo med živalmi kot ljudje veliko razliko, s tem, ko jih delimo na rejne živali in na živali, ki so naši ljubljenčki."

Kot če bi človeku zvezali roke
Človek med bivanjem z živalmi hitro ugotovi, da med njimi v bistvu življenja pravzaprav ni razlike. "Pes je enako maček in maček je enako kokoš, se pravi vsak, bom rekla, ima zavest, čuti, rad živi. Mi smo potem tisti, ki nekako vidimo drugače. Stanje na področju rejnih živali je, če gledamo, koliko se upoštevajo razna zakonska določila, marsikje zelo grozljivo. Ampak so že življenjske razmere, standardi postavljeni tako zelo nizko, da je pravzaprav že, kjer so optimalne razmere, slabo. Veste, da mora prašič riti. Če mu vzamete možnost, da rije po zemlji, je tako, kot če bi človeku zvezali roke. Prašiči rijejo. Če pogledamo okoli, pravzaprav na betonskih rešetkah tega nikoli ne morejo narediti, Čeprav gre za, bom rekla, nekako optimalne zakonske pogoje," je poudarila in še povedala: "Mogoče, da je kdo sam pri sebi začutil, da gleda podobno na živali, vendar živimo pač v družbi, ki te živali tolerira in gleda na čisto drugačen način, tako da se verjetno v posamezniku mogoče vzpostavi kak konflikt ali pa tudi ne. Meni je pomembno, in tudi v zavodu Koki se trudimo, da tisti, ki bi začutil, da vendarle mogoče ni tako prav, kako gledamo na te živali, da se opogumi in gleda drugače. Da nekako, bom rekla, ni sam v tem."

Več o projektih lahko izveste v spodnjem videu. Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.