Divje čebele nam je podrobneje predstavil Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, kjer so omenjenim živalim namenili pravi 'hotel'. "Hotel je namenjen predvsem dvema vrstama samotarskih čebel. Te čebele, ki odrastejo, se pojavljajo od marca do začetka junija," je dejal.

Dodal je: "V naravi iščejo drobne luknjice, v katere odlagajo jajčeca, da poskrbijo za svoj zarod. Teh luknjic v današnji sodobni kmetijski pokrajini primanjkuje in mi jim na ta način pomagamo preživeti. One nam pa vračajo uslugo s tem, da oprašujejo naš sadovnjak."
Ena samotarka opraši toliko kot 120 domačih čebel
Obstaja več kot 500 divjih čebel, a v Sloveniji jih je - seveda - precej manj. "Ta hotel je poseljen z dvema vrstama dišavk - rdečo in rogato dišavko. To sta vrsti samotarskih čebel, pri katerih odrasle živali letajo od marca do začetka junija. Nato jih ne opazimo več, ker odrasle čebele pravzaprav poginejo. Naslednji marec pride iz teh cevk potem nov zarod čebel," je povedal Klenovšek in pojasnil življenjski cikel čebel. "Samotarske čebele imajo zelo raznolike življenjske cikle. Iz cevk pridejo, kjer so preživele kot bube zimo, marca, kar sovpada s cvetenjem pomladanskih rož. Zadolžene so za njihovo oprašitev. Potem se njihov življenjski ciklus konča nekje junija, v tem času pa morajo poskrbeti za nov zarod. Poskrbijo pa tako, da nekje v naravi poiščejo luknjico premera 8-10 mm. Vanjo znosijo cvetni prah, in ko je dovolj cvetnega prahu za enega njenega 'mulca', kot bi rekli, potem izleže jajčece. Z blatom zadela vhod v luknjico. To je vsa njena skrb."
Divje čebele, sploh samotarke, so v naravi odlične opraševalke, ker se ukvarjajo predvsem s tem, in ne pridelavo medu. "Ena samotarka naj bi oprašila toliko kot dva čmrlja, en čmrlj pa naj bi oprašil toliko kot 60 domačih čebel. Primerjava je nazorna," je še pripomnil.