dviga temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je zbranim svetovnim voditeljem v New Yorku sporočil, da tako množičen podpis naenkrat pošilja jasno sporočilo solidarnosti in odločnosti: "Vodstvo z vrha je ključno, vendar pa ima vsak posameznik svojo vlogo. Sami odločamo o energetski učinkovitosti, zapravljanju hrane, zmanjšanju ogljikovih izpustov, povečanju trajnostnih vlaganj. Majhna dejanja, pomnožena z milijardami, bodo prinesla dramatične spremembe."

Podpis sporazuma je podrl rekord iz leta 1982, ko je 119 držav isti dan podpisalo Konvencijo ZN-a o pravu morja. Pariški sporazum bo začel veljati 30 dni po tem, ko ga bo ratificiralo ali k njemu pristopilo najmanj 55 držav. Že danes je okoli 13 manjših držav hkrati s podpisom predalo tudi listine o ratifikaciji, Slovenija bo to predvidoma storila naslednje leto.

Zaveza Slovenije
"Tukaj sem zato, da bo Slovenija lahko ohranila svoje vode in gozdove, svoja naravna bogastva, kajti s podpisom skupne zaveze po pariškem sporazumu se skupaj s preostalimi državami sveta zavezujemo, da bomo varovali svet pred negativnimi podnebnimi spremembami. Mislim, da je to za Slovenijo izjemnega pomena. Tako za naše naravne lepote kot za naše življenje v prihodnje in za svet," je dejal slovenski premier Miro Cerar in poudaril, da Slovenija zagovarja celovit in povezan pristop do trajnostnega razvoja, kar se vidi v odnosu do dveh pomembnih naravnih virov - vode in gozdov.

"Velik poudarek dajemo na zaščito obeh tako na nacionalni kot globalni ravni," je še povedal slovenski premier in dodal, da Slovenija v zvezi s tem uveljavlja tako dolgoročno nacionalno transportno strategijo, pripravlja dolgoročni nacionalni energetski koncept kot tudi nacionalno razvojno strategijo, v katero bodo vpete podnebne dejavnosti.

Pred podpisovanjem je na sedežu ZN-a potekala slovesnost, na kateri so prisotne nagovorili vodilni uradniki ZN-a, ameriški državni sekretar John Kerry, pa tudi filmski igralec Leonardo DiCaprio. Voditelji so si po podpisu vzeli čas za nacionalne izjave o tem, kako bodo uresničevali določila pariškega sporazuma, popoldne pa je potekal še visoki dogodek, prav tako posvečen implementaciji.

Še ambicioznejši cilj
Podnebni sporazum je 12. decembra sprejelo 195 držav, gre pa za prvi podnebni sporazum, ki bo v boju proti podnebnim spremembam združil tako bogate kot revne države oziroma tako razvite kot tiste v razvoju. Glede na sporazum naj bi si države prizadevale, da bi dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja omejile na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Prizadevanja naj bi šla proti še ambicioznejšemu cilju 1,5 stopinje Celzija, s čimer naj bi se svet po ocenah strokovnjakov izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.

Države morajo podati svoje cilje, ki niso pravno zavezujoči, od sporazuma pa je mogoče tudi odstopiti, vendar ne v prvih treh letih od začetka veljave in ne pred iztekom leta dni odpovednega roka.

Dan Zemlje
Letošnji dan Zemlje bo potekal pod sloganom Drevesa za Zemljo. Do leta 2020 želi tako civilna družba posaditi 7,8 milijarde dreves. Danes se bodo po vsem svetu odvili številni dogodki, posvečeni planetu. V Sloveniji bo tako društvo Planet Zemlja pripravilo Eko konferenco in šolarjem podelilo priznanja zeleno pero, podelili bodo nagrade za Zemlji prijazne šole in vrtce, v Ljubljani in Mariboru bodo sadili drevesa, v Rušah pa bodo zasadili cepič Stare trte z mariborskega Lenta.