Sorodna novica Človeštvo letos najhitreje doslej izčrpalo letne naravne vire

Politiki nojevsko tiščijo glave v pesek, ker so preračunljivi, ker se je lažje pretvarjati, da problema ni, saj ga potem tudi reševati ni treba. Vse skupaj pa je povezano s kapitalskimi interesi v ozadju. "To je zelo človeško, tudi otroci to počno," je dejala profesorica z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki velja za eno od pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb pri nas.

V iztekajočem se tednu, 29. julija natančneje, smo dosegli dan ekološkega dolga, ko so bili naravni viri, ki jih je modri planet sposoben obnoviti v enem letu, že porabljeni. Zdaj že živimo na "kredit" oz. iz dneva v dan povzročamo "škodo". Slovenska članica odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) Lučka Kajfež Bogataj je za MMC poudarila, da Slovenija ta dan doseže že 27. aprila, nekako sinhrono z Nemčijo in Irsko, kar pomeni, da spadamo med najbolj privilegirane kotičke sveta. Če bi vsi Zemljani trošili kot mi, bi namreč potrebovali kar tri planete, saj povprečen Slovenec letno porabi kar 20 ton surovin.

V zadnjem času se po Evropi vrstijo temperaturni rekordi, z njimi pa vremenske nevšečnosti, od hudih ujm s točo do suše. Kako nenavadno, gledano v daljšem časovnem obdobju, je letošnje poletje?
Kar se tiče rekordov absolutnih vrednosti, tukaj ni nič nepričakovanega. Vsa opazovanja, ki jih imamo za zadnjih 200 let ali pa vsaj zadnjih 50 let, ko imamo zelo zanesljive podatke, kažejo, da so ravno poletja tista, ki se najbolj segrevajo. To velja tako za Srednjo Evropo, kjer je Slovenija, kot za preostali del celine. Podobno velja za vročinske valove, če pogledamo niz zadnjih 50 let, vidimo, da se temperatura nenehno dviguje, kar je najbolj opazno poleti. Neurjem vedno daje silovitost temperaturna razlika. Bolj kot je vroče ob prihodu hladnega zraka oz. hladne fronte, bolj burno vremensko dogajanje lahko pričakujemo. Topel zrak lahko vsebuje več vodne pare, in ko pride do naliva, so padavine obilnejše, kar lahko npr. opazujemo kot hudourniške poplave. Za veter velja podobno.

Šok, ko pride ohladitev ozračja, je večji tudi pri ljudeh. Slovenijo je konec julija zajela ohladitev s konkretnim padcem temperatur. Marsikdo se potem vpraša, kje pa je zdaj to globalno segrevanje ozračja ...
To v klimatološkem smislu sploh ni bila ohladitev! Prišli smo spet na normalne temperature. Zdaj smo že tako navajeni na poletno vročino, da občutimo normalno stanje kot ohladitev. Človek ima kratek spomin, ljudje pozabijo, kakšna poletja so bila pred 30 ali 40 leti. Prav zato so klimatološki podatki pomembni, saj je percepcija ljudi lahko zelo zavajajoča.

Poletja se bodo torej iz leta v leto najbolj pregrevala. Kaj pa se bo dogajalo z drugimi letnimi časi?
Tudi jeseni bodo toplejše, a daleč od najbolj izrazitih poletnih vremenskih dogajanj. Zime bodo milejše, če so poletja zdaj v povprečju toplejša za dve stopinji Celzija, so zime za stopinjo toplejše. Zaradi tega segrevanja pa se spreminja oblika padavin, namesto snega pozimi dobimo dosti več dežja, kar pomeni, da lahko januarja udarijo poplave. Gasilci se nikoli v preteklosti januarja niso ukvarjali s poplavami. Snežne odeje je manj, to pa ima daljnosežne posledice. Reke so spomladi dobivale vodo iz snega, ki se je počasi tajal, če snega ni, pa imamo že spomladi reke relativno suhe. Če sledi še sušno poletje, obilice vode, ki smo je bili navajeni, ni več. Hidrološko je to zelo pomembno, tako za hidroelektrarne, ribe v rekah, kmetijstvo ...

Kaj pravijo najnovejše raziskave podnebja, kakšen bo svet čez 100 let, če človeštvo ničesar drastičnega ne spremeni?
Velika neznanka je rast števila prebivalstva. Če nič ne spremenimo in se bo rast nadaljevala na 10 ali več milijard ljudi, potem je to res črn scenarij. Projekcije kažejo, da bi se v tem primeru povprečna svetovna temperatura dvignila za več kot štiri stopinje Celzija, regionalno pa bi se segrelo še bolj. Svetovno povprečje vključuje oceane, ki se segrevajo manj od kopnega. To pomeni recimo, da bi se temperatura v severni Evropi v povprečju dvignila za osem, v Sloveniji pa za šest stopinj. Nepojmljive številke, da bi lahko o posledicah sploh razpredali. Odziva narave ne moremo jasno napovedati, a tako velik skok v tako kratkem času pomeni, da večina ekosistemov ne bi mogla preživeti. Gozd zelo težko, v sto letih ne moremo v Sloveniji s smrekovega preiti na hrastov gozd. Nekateri ekosistemi bi morda preživeli, nekateri pa ne, a lahko se zgodi uničujoči učinek domin. Naj navedem en banalen primer. Ličinke žuželke na drevesu jedo popke cvetov, a če zaradi temperaturnih sprememb drevo zacveti prej, ličinke zamudijo popke, brez hrane pa ostane tudi ptica, ki se prehranjuje z ličinkami. Drevo bi morda preživelo, žuželka in ptica pa ne.

Koliko časa za ukrepanje je še ostalo, preden udari črni scenarij in se svet spremeni v opustošeno goličavo?
Omenjeni črni scenarij se bo potencialno začel odvijati po letu 2040, saj se bo do takrat dogajalo tisto, kar smo že "zakuhali". Roko na srce, še imamo čas, a glede na to, kakšen orjaški preobrat je treba narediti, bo treba začeti odločno ukrepati takoj.

Od podpisa pariškega svetovnega dogovora o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov na podnebni konferenci ZN-ja je že več kot dve leti. Ali se stvari končno premikajo v pravo smer?
Vsaj približno, lahko rečem, a ta hip za vsaj približno nimamo časa, tako da je moj odgovor ne. Ambicioznost pri politikih je majhna, deloma je popustila Evropa, kar je žalostno, a zgodili so se veliki politični premiki v desno. Desni ljudski politiki se zdi cela vrsta drugih tem veliko pomembnejših. Še posebej me čudi, da ti populisti ves čas opletajo z begunci kot z glavno tematiko, in ravno migracije so najbolj povezane s podnebnimi spremembami. Afrika, Pakistan, Irak, Iran itd. Pomanjkanje vode ljudi žene s kmetije v mesto, najprej potujejo v lastno glavno mesto, ki poči po šivih, in slej ko prej pridejo do nas.

Ima globalno ogrevanje kakšen pozitiven učinek? Bi morebiti Sibirija, ki je daleč na severu, lahko postala nova žitnica sveta?
Lahko, a treba se je zavedati, kaj ogrevanje severnih predelov pomeni. Sibirija je relativno hladna, zato tam, kot drugje daleč na severu, tla zadržujejo ogromno metana in ogljikovega dioksida. Če bi se ogrelo, bi bilo tam zanje super, ker bi imeli kmetijstvo, hkrati pa bi se naravni izpusti toplogrednih plinov blazno povečali. Dobili bi žitnico, a s tem bi se podnebne spremembe še dodatno pospešile.

Organizacija Gloobal Footprint Network (Mreža globalnega odtisa) je izračunala, da je letos dan ekološkega dolga nastopil 29. julija, tako da ta hip že živimo na "kredit" ...
Dajmo ta kredit spremeniti v jasnejšo besedo – škoda! Od tega dneva dalje planet uničujemo, s tem, da je Slovenija dan ekološkega dolga dosegla že bistveno prej – 27. aprila! Slovenci, Irci in Nemci smo nekako v istem čolnu, če bi cel svet trošil kot mi, bi potrebovali tri planete.

Slovenija je med peščico daleč najbolj razvitih držav sveta ...
Seveda! To, da smo Slovenci reveži, je samo mit. Največ škode, okoli 60 odstotkov, smo naredili zaradi rabe fosilnih goriv, največ zaradi prometa in Teša (Termoelektrarna Šoštanj, op. a.). Če bi Teš ugasnili in se več vozili z javnim prevozom, bi gotovo premaknili datum za kakšen mesec. Druga velika škoda je raba tal, s katero rušimo biodiverziteto, s širjenjem mest in gradnjo infrastrukture. Smo pa tudi veliki materialni potrošniki, saj povprečen Slovenec potroši kar 20 ton surovin na leto.

Kaj lahko Slovenija na svetovnem polju sploh doseže, ko je pa tako majhna?
Majhni smo v številu prebivalstva. V dobrih idejah te majhnosti ni, ali pa v prodornih rešitvah in dobri politiki. En dober politik je dovolj, ena Greta (švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg, op. a.), saj Švedska tudi ni velika država. Jožef Stefan je spremenil fiziko, majhnost ni nobena ovira v znanosti, umetnosti ali kulturi. Gotovo ne moremo fizično proizvajati električnih avtomobilov za ves svet, lahko pa izumimo baterijo, ki ga bo poganjala.

Okoljska znanost se je v preteklosti tudi motila in zagnala lažni alarmizem, v 70. letih 20. st. so nekateri raziskovalci opozarjali, da se dogaja novo ohlajanje planeta, ki vodi v novo ledeno dobo ...
Gre za čas po 2. svetovni vojni, ko odnosa aerosolov na globalne temperature še nismo poznali. Vse eksplozije v vojni, atomske bombe in rušenje je v zrak spravilo ogromno aerosola, kar je povzročilo ohlajanje. Jaz temu ne bi rekla alarmizem, narobe so predvidevali, ker niso poznali vseh dejstev.

Zakaj dokazi, da je za ogrevanje planeta kriv tudi človek in da ne gre zgolj za naravni cikel, nekaterih nikakor ne prepričajo?
To je največja ironija! Ravno v zadnjih desetih letih je bila človeška krivda absolutno dokazana, možnost, da se znanost moti, je recimo zgolj odstotek. To je vprašanje za psihologe, zakaj bolj kot je nekaj jasno, bolj se oklepajo nerealnosti, kot nekakšen Splav Meduze. Poteze, ki so potrebne za reševanje položaja, so nepriljubljene, npr. davek na CO2, in stopijo na prste najbogatejšim, ki so pogosto zavezniki politikov pri njihovi izvolitvi. Politik problema enostavno ne bo priznal in potem ga tudi reševati ni treba.

Nojevstvo?
Da, to je zelo človeško, tudi otroci to počno. Žal tukaj okoljska znanost odpove, vstopiti bi morale sociologija, komunikologija, psihologija, mogoče celo psihiatrija.

V t. i. tretjem svetu si pogosto najosnovnejše dobrine težko privoščijo, tam hkrati skokovito narašča prebivalstvo, trošiti pa si želijo kot razviti svet. Kako presekati ta gordijski vozel?
Ustvariti bi morali svetovni sklad, iz katerega bi del sredstev namenili za razvoj novih tehnologij v razvitem svetu, velik del denarja pa bi šel kot ekosocialni transfer najrevnejšim. Omogočili bi jim energetsko čiste vire, pomoč v kmetijstvu. Sircem uredimo namakalne sisteme, da se bodo lahko vrnili v domovino. Nadzor nad tem denarjem je ključen, ne samo zbiranje. Nekoč smo že imeli podnebni sklad, pa so potem z njim napolnili pokojninsko blagajno. Ogljikov davek bi moral biti skrbno in svetovno nadzorovan, da bi denar res šel v prave roke. Ta pomoč je v bistvu preprečevanje begunstva, podnebna pravičnost je ravno v tem.

Sredi 20. st. so opozarjali, da bodo prebivalci velikih mest v prihodnosti morali nositi plinske maske, a potem so prišle čistejše tehnologije, električni avtomobili, prenehalo se je kuriti na drva, mestna jedra so zaprli za promet in tudi pregovorno umazani dizelski motorji so s filtri trdih delcev postali veliko čistejši. Smo lahko optimistični, da bo človeštvo s svojo iznajdljivostjo rešilo okoljske težave prihodnosti?
Ta pravljica o lepih mestih velja za nekaj prestolnic v Evropi, pojdite v Brazilijo, v Ameriko, na Kitajsko – katastrofa! Če pogledam na zadevo statistično, s številkami, sem velik pesimist. Ampak, res je tudi, da je človeštvu do zdaj še vedno uspelo. Ko je bila kuga, se jim je posvetilo, da je treba narediti kanalizacijo, da ne morejo več kahle leteti skozi okna. Postranska škoda je bila vseeno ogromna, saj je kuga pomorila pol Evrope. Kako velika postranska škoda bo zaradi prepoznega ukrepanja potrebne tokrat? Plačale pa jo bodo seveda generacije, ki prihajajo za nami.

Električni avtomobili, če bo potem treba zgraditi še Teš 7, da jih bomo polnili, verjetno ne morejo biti rešitev ...
Ta hip ne. Je pa to dobra rešitev ravno za krizne razmere v mestih. Električni avto je prevozno sredstvo za mesta, ki imajo temperaturne inverzije, ležijo v kotlinah in niso prevetrena. Govoriva o kakšni desetini voznega parka v državi ali pa še manj. Gre za povečano porabo elektrike, ki je umazana. Čisto oz. brezogljično elektriko ima v Evropi samo Francija, ki ima jedrsko energijo.

So prav jedrske elektrarne še najbolj do podnebja prijazne?
Obstoječe, ki že obratujejo, gotovo. Nikakor jih ne smemo zapirati. Držati jih je treba v uporabi do maksimuma. Katastrofa! Da zapreš nekaj, kar deluje in kar je okoljsko škodo pri zgradnji že naredilo. Vlagati bi morali v raziskave, kako iz odpadnega jedrskega goriva narediti novo gorivo. To se da.

Sorodna novica Na Grenlandiji se je odtajala že več kot polovica ledene plošče

Odločitev za Teš 6 je bila torej velika napaka, zgraditi bi morali še eno jedrsko elektrarno ...
Seveda. Denar je šel in prišli so problemi, ki bi bili z jedrsko elektrarno dosti manjši. Problem pri jedrski energiji je to, da ta deli tudi nas, ki se zavzemamo za okolje. Takrat ob izbiri se tako nismo enotno zavzeli za jedrsko elektrarno.

Kje je torej rešitev za 21. stoletje, je to nova tehnološka revolucija?
Rešitev so tehnologije, ki bodo narekovale manjšo porabo energije. Avto, ki bo manj kuril. Hiša, ki ne bo nič kurila. Hrana, ki bo na krožnik prišla neposredno s polja, ne pa prek sto hladilnic, in ki je ne bomo potem še polovico vrgli stran. Maksimizirati je treba energetski izkoristek pri vsem, kar počnemo. Ko enkrat hišo dobro izoliramo, pridemo mogoče na 500 litrov nafte za ogrevanje, kar ni več tako grozen ekološki greh. Težnje pa gredo ravno v nasprotno smer, večje hiše, večja stanovanja, višji in daljši avto, širša avtocesta in hitrejši vlaki. Vse v smeri, da se porabi še več energije.