V občinah Velenje, Šoštanj in Ravne na Koroškem so se v teh dneh obrnili na vladne odločevalce in druge pristojne s pozivi k nujnemu ukrepanju za omilitev draginje na področju daljinskega ogrevanja. V vseh treh občinah se je namreč zgodil nenadni dvig cene oz. zvišanje zneskov za ogrevanje, kar povzroča jezo in nezadovoljstvo med prebivalstvom in v lokalnem gospodarstvu, v Velenju se vrstijo celo protesti.
Med zahtevami so npr. zamejitev cen daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce na sprejemljivo in konkurenčno raven ter ponovno uvedbo 9,5-odstotnega DDV-ja za oskrbo s toploto. V občinah si želijo tudi izločitev emisijskih kuponov iz cen toplotne energije (v teh občinah se namreč ogrevajo s fosilnimi gorivi), pozivajo pa še k nizu drugih ukrepov.
Ministrstvo: Stari zakon je potekel, novega še ni
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so spomnili, da je država vplive energetske krize v letih 2022 in 2023 blažila z interventnim zakonom, natančneje zakonom o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, sprejetim decembra 2022. Zakon je med drugim vseboval pravno podlago za regulacijo cen daljinskega ogrevanja v pretekli kurilni sezoni, a se je veljavnost zakona iztekla konec leta 2023.
Za primere blaženja energetske draginje v prihodnje je vlada zato sprejela predlog sistemskega zakona, to je novega energetskega zakona, in ga na začetku lanskega decembra poslala v DZ.
Še pet mesecev?
Zakon bi bil ob normalnem poteku zakonodajnega postopka po ocenah ministrstva sprejet na redni februarski seji, to je na začetku marca. Vendar pa na ministrstvu zdaj glede na dogajanje v parlamentu menijo, da bo postopek daljši za pet mesecev.
Dvomesečno podaljšanje naj bi prinesla zahteva poslanske skupine SDS-a za splošno razpravo, tri mesece pa pobuda NSi-ja za posvetovalni referendum. V opoziciji namreč nasprotujejo predlaganim zakonskim določilom za postopno omejitev ogrevanja gospodinjstev s plinom in za začetek omejevanja kurilnih naprav na lesno biomaso v strnjenih naseljih.
"Ukrepe za omilitev cen bo tako mogoče sprejeti šele po uveljavitvi zakona, trenutno pa je zaradi zahtev SDS-a in NSi-ja ta časovnica nejasna," so zapisali na ministrstvu.
Problematika emisijskih kuponov: onesnaževalec plača
Glede vprašanja obremenitve cen toplote z emisijskimi kuponi pa so na ministrstvu pojasnili, da so za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire, s čimer bi se znižale emisije, na voljo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 11 milijonov evrov, v okviru izvajanja načrta pa bodo dodana še sredstva iz programa REPowerEU za večjo energetsko neodvisnost EU-ja v vrednosti 20 milijonov evrov.
Ministrstvo: Večjega zanimanja za subvencije ni
Vrednost subvencije znaša 45 odstotkov upravičenih stroškov, javni razpis za sofinanciranje pa je še odprt. Na ministrstvu so navedli, da je razpis prilagojen večjim sistemom daljinskega ogrevanja, kamor poleg ljubljanskega in mariborskega sodi tudi sistem v Velenju in Šoštanju.
To, kar vlada/ministrstvo lahko stori, je financiranje ciljanih ukrepov za blaženje energetske revščine in spodbujanje zelenega prehoda v premogovnih regijah. Na nižjo ceno toplote bi lahko vplivali tudi bolj optimalni nakupi emisijskih kuponov, in sicer v obdobjih, ko je njihova cena nižja ali prek terminske pogodbe.
A na ministrstvu opažajo pomanjkanje projektov na terenu, kar se odraža v majhnem številu vlog na javni razpis. Komunalna, javna in druga podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo daljinskega ogrevanja, tako po oceni ministrstva ne posvečajo dovolj dejavnosti preobrazbi daljinskih sistemov za prehod na obnovljive vire energije.
Na ministrstvu so spomnili še, da bo za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Velenju in Šoštanju na voljo še 18,45 milijona evrov iz Sklada EU-ja za pravičen prehod. Pogoji sofinanciranja naj bi bili še ugodnejši. A tudi zakonsko podlago za dodelitev teh sredstev prinaša predlog novega energetskega zakona.
Na ministrstvu so spomnili še, da sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov temelji na načelu onesnaževalec plača, kar pomeni, da morajo upravljavci naprav, ki so vključeni v shemo, spremljati svoje emisije, o njih poročati in za vsako povzročeno tono emisije predati emisijske kupone. Te kupone kupujejo na dražbah, kar pomeni, da se cena oblikuje tržno.
Strošek nakupa emisijskih kuponov tako v osnovi nosi onesnaževalec, v primeru Velenja in Šoštanja je to Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki pa lahko ta strošek vračuna v variabilni del cene toplote, kar ureja akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vlada stroška nakupov emisijskih kuponov Tešu po pojasnilih ministrstva ne more povrniti, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU-ja, prav tako pa bi šlo za neupravičeno državno pomoč. Na ministrstvu so zagotovili, da se zavedajo, da rastoče cene emisijskih kuponov povišujejo cene toplote, kar je obremenjujoče za gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Velenje občanom ponudilo pomoč
Mestna občina Velenje je bila v zadnjem mesecu prizorišče več protestov zaradi cen daljinskega ogrevanja. Občina je zato napovedala pomoč pri plačilu in tiste, ki pomoč potrebujejo, pozvala, naj se obrnejo na infotočko. Prizadeva si doseči čim širši krog gospodinjstev, ki presegajo z zakonom določen državni cenzus, a so zanje obveznosti v tej kurilni sezoni previsoke.
Do 150 evrov pomoči mesečno
Na velenjsko občino lahko občani oddajo vlogo za energijsko-toplotni dodatek, s katerim jim lahko pokrijejo 40 odstotkov stroškov porabe toplotne energije za prvo kurilno sezono od januarja do aprila, vendar največ do 150 evrov mesečno.
Ker želimo poenostaviti postopke in čim hitreje zagotoviti pomoč občanom, bomo za januar vsem, ki jim bo odobrena enkratna izredna denarna pomoč na občini, izjemoma odobrili še toplotni dodatek za januar na položnici, ki bo izdana ta mesec.
Na občini napovedujejo, da bodo vsak primer obravnavali individualno, saj se pri zaposlenih osebah upošteva neto plača brez malic in potnih stroškov ter tudi drugi socialni transferji, kot so otroški dodatki in štipendije.
Upravičenci do energijsko-toplotnega dodatka so občani, ki imajo stalno prebivališče v velenjski občini, so zavezanci za plačilo toplotne energije iz daljinskega ogrevanja ali imajo urejen priključek na zemeljski plin in tisti, ki so v tekočem letu upravičeni do enkratne izredne denarne pomoči občine.
Župana Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj sta sicer v torek na podlagi sklepov občinskih svetov predsednika vlade pozvala k sprejetju ukrepov, ki so v pristojnosti države, da bi se znižal strošek daljinskega ogrevanja, ki močno bremeni občane. Pojasnila sta, da na ceno toplotne energije med drugim vpliva rast cen emisijskih kuponov. Fiksni del cene toplotne energije, na katerega ima neposredni vpliv Komunalno podjetje Velenje, se od leta 2017 ni spreminjal. Variabilni del cene, na katerega ima največji vpliv Teš ob nadzoru Agencije za energijo, pa se je spremenil, in sicer s 14 evrov na megavatno uro (MWh) leta 2016 na 68 evrov na MWh leta 2024. Cena toplote za gospodinjske odjemalce v Šaleški dolini se je v obdobju od januarja 2023 do januarja 2024 zvišala za slabih 60 odstotkov, sta opozorila.
"Že večkrat smo javno poudarili, da bi morali biti emisijski kuponi za ogrevanje Šaleške doline brezplačni, kot je to recimo na Poljskem in še kje. Nekatere države so si v dogovoru z Evropsko komisijo izborile, da se plačevanje emisijskih kuponov izloči iz cene. Sprašujemo se, zakaj Slovenija takrat ni premogla dovolj politične moči," sta bila kritična. Predsednika vlade sta pozvala k čimprejšnjemu srečanju na to temo.
Ravne na Koroškem zahtevajo takojšnje ukrepe
Tudi Občina Ravne na Koroškem je na pristojne naslovila zahtevek po takojšnjem ukrepanju glede visokih cen ogrevanja. Župan Tomaž Rožen je v ločenih protestnih pismih, naslovljenih na ministra Bojana Kumra, direktorico agencije za energijo Duško Godina in predsednika uprave Petrola Saša Bergerja, opozoril, da so kljub prizadevanjem za dosego konsenza cene toplote v občini najvišje v državi. "Trenutna, še bolj pa napovedana aprilska cena daljinskega ogrevanja predstavlja veliko skrbi, ogorčenje in breme za našo lokalno skupnost, posebej za naše občane in poslovne odjemalce," je v pismu Bergerju zapisal Rožen.
Na občini od ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo zamejitev cen daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce na sprejemljivo in konkurenčno raven ter ponovno uvedbo 9,5-odstotnega DDV-ja za oskrbo s toploto. Zahtevajo tudi izločitev emisijskih kuponov iz cen toplotne energije.
Ministrstvo in agencijo za energijo obenem pozivajo k spremembi obstoječe metodologije določanja cen, ki naj vključuje več varovalk za preprečevanje pretiranih dvigov cen in zagotavlja večjo stabilnost. Ugotavljajo namreč, da trenutna ureditev ne preprečuje niti 300-odstotnega dviga cen za končne odjemalce.
Rožen je agencijo prav tako opozoril na, kot pravi, neustrezno prikazovanje povprečne maloprodajne cene, ki ne odraža dejanskega stanja. "Naš distribucijski sistem na Ravnah nima tipičnega odjemalca v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedmih kilovatov in povprečno porabo 6,21 kilovatne ure, kot ga predstavlja trenutni izračun," je zapisal in prikazovanje takšne cene označil za zavajajoče.
Na občini od Petrola glede na znižanje nabavnih cen vhodnega energenta na trgu pričakujejo takojšnje znižanje cen daljinskega ogrevanja na Ravnah na Koroškem "na sprejemljivo in konkurenčno raven, ki bo ustrezala ekonomski situaciji lokalnega okolja". Prav tako pričakujejo znižanje stroška nabavljene toplote, ki jo Petrol zakupi od družbe SIJ Metal, in dodatno optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja z zmanjšanja potrebe po emisijskih kuponih.
Obenem od Petrola pričakujejo predlog dolgoročne rešitve za cenovno vzdržnejši sistem daljinskega ogrevanja v prihodnje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje