Najobčutljivejši so zlasti majhni otroci, starejši ljudje in ljudje s kroničnimi boleznimi, zato je samozaščitno ravnanje v teh dneh zanje še posebej pomembno. Še posebej morajo na svoje počutje in pregretje telesa paziti starejši in kronični bolniki, je za Radio Slovenija poročala Katarina Klep Černejšek.

"Ker ti starejši imajo zaradi svojih pridruženih bolezni manjšo rezervo. Številni izmed njih imajo standardno predpisano, da ne smejo zaužiti preveč tekočine in zaradi tega velikokrat nastane nesorazmerje med vnosom," je opozoril predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen.

Sorodna novica Klimatske naprave so energetsko potratne, tudi v vročih dneh jih je treba uporabljati zmerno

Med posebej ogroženimi so tudi otroci, ki nimajo ustreznega občutka žeje ob hudi vročini, imajo mali telesni volumen in so običajno še zelo telesno dejavni. "Kombinacija vročine, dehidracije in bog ne daj pomanjkanja še hrane in spanja so pravzaprav lahko smrtno nevarne. Se pravi – manjši kot so otroci, večje je tveganje, manjše so rezerve, manjše so zaloge tekočin," opozarja pediater Igor Dovnik.

Dovnik prav tako svari pred nevarnostjo nenadnega pregretja majhnih prostorov, kot so avtomobili. "To je lahko izjemno, izjemno nevarno in hitrost, s katero temperatura raste v enem majhnem prostoru, kot je avtomobil, je pravzaprav nepredstavljiva. Lahko je zelo kratek čas, pa pogoji postanejo smrtno nevarni," je posvaril.

Večje število obravnav na urgencah

Na urgenci UKC-ja Maribor se vsako poletje spoprijemajo s povečanim številom obravnav. Pacienti zdravstveno oskrbo običajno iščejo zaradi svojih siceršnjih kroničnih bolezni, ki se ob vročini poslabšajo. Podobno je tudi v UKC-ju Ljubljana, kjer pacienti med vročinskimi valovi pomoč iščejo predvsem zaradi poslabšanja kroničnih pljučnih in srčno-žilnih obolenj.

Sorodna novica Velik del Evrope prizadel vročinski val. Rekordna avgustovska temperatura na Arktiki.

V UKC-ju Ljubljana so tako julija na urgenci obravnavali za približno 20 odstotkov več bolnikov z akutnim koronarnim sindromom (srčno kapjo) v primerjavi z majem. "Literatura kaže, da se v obdobju vročega vremena srčno-žilna umrljivost poveča za približno deset odstotkov," je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC-ja Ljubljana Peter Radšel.

Hospitalizacije zaradi klasičnega vročinskega udara pa so na srečo redke. V UKC-ju Ljubljana po njegovih besedah letno sprejmejo v povprečju manj kot enega odraslega bolnika s to diagnozo. Večina bolnikov z blažjimi oblikami težav pa pomoči niti ne poišče ali pa jih oskrbijo na primarni ravni zdravstva.

Tako v ljubljanskem kot mariborskem UKC-ju imajo v času vročinskih valov povečano predvsem število sprejemov zaradi poslabšanja kroničnih bolezni. Namestnik predstojnika urgentnega centra UKC-ja Maribor Andrej Hohnec ljudem ob vročih dneh svetuje, naj se nekje od 10. do 17. ure, ko je obremenitev največja, neposredno ne izpostavljajo soncu.

"Posebej starejši, kronični bolniki, tudi nosečnice, otroci naj se zadržujejo v notranjih prostorih, idealno v nekih hlajenih prostorih," je poudaril v izjavi za medije in dodal, naj uživajo zadostne količine tekočine. Bolnikom s kroničnimi boleznimi pa svetuje jemanje predpisanih zdravil.

Pacienti naj urgenco obiščejo ob nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki človeka ohromijo. "Mislim, da večina ljudi za tista res resna stanja zna oceniti," je dejal. Med zdravstvenimi stanji, ob katerih svetuje obisk urgence, je naštel bolečino v prsih, stiskanje, težave z dihanjem, izgubo zavesti, vztrajno bruhanje in hudo oslabelost sicer zdravega človeka.

V primeru splošnega slabega počutja, ki ni izrazito, pa svetuje pitje zadostnih količin tekočine in izogibanje prevelikim obremenitvam. Če slabo počutje vztraja, pa naj pacient obišče izbranega zdravnika.

Ob vročih dneh številni svoje hiše in stanovanja ter druge objekte hladijo s klimatskimi napravami. Hohnec svetuje, naj bodo nastavljene tako, da prostor ohladijo za približno pet, največ pa osem stopinj pod zunanjo temperaturo zraka, da ob prehodu obremenitev za telo ni prevelika. "Če je zunaj 35 stopinj, naj klima ne bo na 18 stopinjah Celzija," je ponazoril.

V Dobličah pri Črnomlju 38 stopinj Celzija

Najbolj vroče je na jugozahodu države. Najvišjo temperaturo so danes izmerili v Dobličah pri Črnomlju. Živo srebro je pokazalo 38 stopinj Celzija, kar je za odtenek več kot ponedeljkova najvišja temperatura (37,8 stopinje Celzija v Osilnici).

Zelo vroče je te dni tudi v visokogorju. V Krnu je bil v ponedeljek izmerjen temperaturni rekord – 32,4 stopinje Celzija. Prejšnji rekord je bil 32,3 stopinje Celzija.

Vreme RTVSLO.si

Oranžno opozorilo za ves teden

Agencija za okolje (Arso) je sicer izdala oranžno opozorilo zaradi toplotne obremenitve za celotno državo. Do sobote bo predvsem sredi dneva in popoldne po nižinah velika toplotna obremenitev, vročina bo najizrazitejša na Primorskem, kjer velja tudi velika požarna ogroženost naravnega okolja.

"To vroče obdobje bo trajalo vse do nedelje. Temperature sicer ne bodo naraščale, ne bo pa bistveno hladneje. Jutri sicer pričakujemo nekaj neviht, ki bodo rahlo ohladile ozračje, ne pa pretirano," je za TV Slovenija dejal Blaž Šter z agencije za okolje.

Večja vremenska osvežitev nas bo po napovedih tako predvidoma dosegla šele ob koncu tedna.