Prihodnost arboristike vidi predvsem v prilagajanju strategije pri negi dreves in prepričan je, da bodo v prihodnje imeli arboristi polne roke dela. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je zdravo in vitalno drevo, kakšne so smernice na tem področju, zakaj dreves več ne "obglavljajo", zakaj je pomembno saditi sadilnemu mestu primerno drevo, in ne obratno, kakšen vpliv imajo zdrava drevesa na varovanje okolja in kakšne ekosistemske storitve omogočajo, pa tudi o tem, kako arboristiko približati mladim.
Kakšno je zdravo, vitalno drevo?
"Če povzamem protokol, po katerem ocenjujemo stanje posameznega drevesa, nas najprej zanima njegova vitalnost. Pozorni smo na barvo listov, gostoto krošnje, rast vejic, drevo pregledamo od korenin prek debla vse do krošnje in ocenimo rastne značilnosti, ki so jih včasih imenovali tudi napake. Za vsako od teh ocenimo, ali bi lahko v določenem času privedla do poškodbe, na primer, kaj bi se zgodilo, če bi se odlomila večja veja. Pregledamo tudi okolico drevesa in kaj bi tak dogodek lahko potegnil za seboj. Na tej osnovi predlagamo ukrepe za izboljšanje stanja," strne arborist Marko Silan in opozori, da je ob podpori tehnologije, ki jo imajo arboristi na voljo danes, drevesno patologijo mnogo lažje preučevati kot nekoč in kot primer navede glive. "Včasih, še pred dvajsetimi leti, so glive na splošno dojemali kot škodljive, danes pa vemo, da jih večina živi v sožitju z drevesi in so v oporo koreninam. Seveda lahko povzročijo škodo, ampak le takrat, ko se drevo znajde v hudem stresu, recimo zaradi pomanjkanja vode ali mehanske poškodbe."
Kaj pomeni negovati drevo?
"Negovati drevesa, ne le poškodovana, pomeni, da jih čim dlje poskusimo ohraniti v čim boljšem stanju. Ni pomembno le obrezovanje krošnje, k negi drevesa spadajo tudi sajenje, zalivanje, gnojenje, vezava ali opora krošnje, zaščita dreves med gradbenimi procesi, izboljšanje rastišča in še kaj," našteva arborist Mirko Silan. Za odstranitev drevesa se odločijo šele v skrajnih primerih. Pri negi dreves za drevesa v mestih in na podeželju veljajo enaka načela, ugotavljajo pa, da je na podeželju mnogo manj vandalizma. Strokovnjaki na področju arboristike se včasih srečujejo tudi z očitki javnosti o nestrokovnosti zaradi posegov. "Sam na to gledam zelo pozitivno, ker to pomeni, da ljudem ni vseeno, kdo in kako neguje naša skupna drevesa," pravi Mirko Silan, ki si ob tem rad vzame čas in ljudem pojasni, da si tudi sam želi in prizadeva drevo čim dlje ohraniti v čim boljšem stanju. Pri tem pa je pomembno ugotoviti, kako je drevo poškodovano, saj to narekuje vse nadaljnje ukrepe.
Veteranska drevesa, varovanje okolja in ekosistemske storitve
"Pri varovanju okolja bi posebej omenil t. i. veteranska drevesa, tj. stara drevesa, ki jih imenujemo tudi drevesne naravne vrednote ali naravni spomeniki. To niso le stara drevesa ali pa drevesa izjemnih dimenzij, ampak je njihov pomen ekosistemski. Predstavljajo izredno pomembne drevesne mikrohabitate, torej življenjske prostore za vse ogrožene in ranljive vrste organizmov," pomen dreves pri ohranjanju biotske pestrosti poudari arborist Mirko Silan. Kot strokovnjak se dobro zaveda, da lahko le zdrava drevesa zagotavljajo ekosistemske storitve. Hkrati pri tem omeni tudi antropocentrični vidik, ko ljudje sebično razmišljamo predvsem o tem, kaj drevesa lahko ponudijo nam, torej plodove, les, čistijo zrak, vlažijo podnebje, zlasti v središčih mest zmanjšujejo vpliv toplotnih otokov, opravljajo estetsko vlogo, zagotavljajo prostor za rekreacijo ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje