Javno naročilo za izbor izvajalcev za namensko rušenja objektov, ki so zaradi posledic ujme avgusta 2023 neprimerni za bivanje, je v zaključni fazi. "Šlo bo za dinamičen sistem javnega naročila, kar pomeni, da bo več teh, ki bodo izvajali rušitve," je ob ogledu hiše na Mariborski cesti 3 v Mežici, ki bo porušena med prvimi, povedal Tomaž Javornik iz Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU).

DSU v sodelovanju s službo vlade za popoplavno obnovo po zakonsko določenem postopku ureja prenose zemljišč v last države. Doslej so od 258 objektov, predvidenih za rušenje, v podpis poslali 163 pogodb, od tega je bilo 115 pogodb že poslanih ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ureja izplačila odškodnin. Na 91 zemljiščih se je že vpisala Republika Slovenija kot lastnik.

"To so številke, ki so kar precejšnje, in glede na razsežnost je veliko dela že opravljenega," je ocenil Javornik. Dodal je, da se v postopkih soočajo s kar nekaj izzivi, je pa poudaril, da so ljudje pri dogovarjanju zelo kooperativni.

Ko je urejen prenos lastništva, sledi rušenje objektov in pozneje ureditev zemljišča ter prenos v upravljanje direkciji za vodo. Kot je ob današnjem obisku na Koroškem, kjer so si v slovenjgraški občini ogledali tudi lokacijo ene nadomestitvene gradnje, povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, so že prevzeli 11 nepremičnin, od tega dve na Koroškem, in vse naj bi v kratkem odstranili.

Skupno je sicer na Koroškem za rušitev predvidenih 15 objektov. Med temi je šest objektov v Mežici. Hišo na Mariborski cesti 3, ki stoji neposredno ob reki Meži in v kateri so pred ujmo živele štiri osebe, naj bi rušili med prvimi.

S tem se bo, kot je ocenil župan Občine Mežica Mark Maze, lahko začela tudi sanacija tamkajšnjega območja. Prebivalci hiše, predvidene za rušenje, so se sicer po ujmi preselili v stanovanja, njim in tudi preostalim najhuje prizadetim v ujmi pa bo občina predvidoma že kmalu s spremembami prostorskih načrtov dala na voljo zemljišča, kjer si bodo lahko, če se bodo tako odločili, zgradili hiše.

Sicer pa je bilo po podatkih, ki jih je predstavil Šefic, doslej za odškodnine prizadetim po ujmah izplačanih okoli 33 milijonov evrov, povprečna odškodnina pa znaša okoli 330.000 evrov.

Hiše ob Nužijevem plazu

Odškodnino je tudi že prejel stanovalec hiše neposredno ob Nužijevem plazu Štefan Lorenci. Kot je povedal za STA, imata z ženo eno leto časa, da se izselita, ker bodo nato hišo do konca leta 2026 porušili. "Čakava na stanovanje na Prevaljah, tako sva se odločila z ženo, ker sva oba starejša in nima smisla, da si gradiva novo hišo," je dejal Lorenci.

Ga pa boli, kot je dodal, da pristojni na samem Nužijevem plazu niso postorili še nič. Še bolj pa so po njegovih besedah zaskrbljeni prebivalci na drugi strani reke Meže, nasproti Nužijevega plazu, ki pa niso predvideni za preselitev, a jih močno skrbi grozeči plaz.

Glede sanacije Nužijevega plazu je Mitja Pekeč iz Državne tehnične pisarne danes povedal, da so izdelali program, po katerem naj bi se izvajale preiskave plazu, ki je visoko nad območjem cestišča. Program predvideva, kako naj bi plaz preiskali, da bi ugotovili, kakšne so sploh možnosti reševanja plazu tako velikega obsega.

Trenutno pripravljajo projektne naloge oz. izhodišča za sanacijo tega in tudi drugih plazov. Skupno po ujmah leta 2023 obravnavajo 16 velikih plazov. Kdaj bo potekala zelo zahtevna sanacija Nužijevega plaza, še ni znano. "Sanacija takšnega plazu je lahko tudi večletna, da ne rečem desetletna," je dodal.

Trenutno pa direkcija za infrastrukturo na območju pod plazom v obcestnem delu izvaja sanacijo spodnjega dela hudourniških grap, s čimer želi vzpostaviti prometno varnost. Za ta namen bodo uredili tudi sistem alarmiranja za primer morebitnih premikov plazu. Sanacija obcestnega dela se je sicer nekoliko zavlekla, cesta pa bo polovično zaprta vse do zaključka del. Ta je zdaj predvideno do 15. aprila letos.