V NSi-ju so prepričani, da predlagani ukrepi iz osnutka posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) niso dobro premišljeni in da Slovenije ne bodo pripeljali do želenega cilja.
"Celotna Evropa ta trenutek, ko se v Evropskem parlamentu dogajajo različna usklajevanja, pravi, da potrebujemo revizijo zelenega dogovora, Slovenija pa, kot kaže, tudi osnutek NEPN-ja, še vedno trmari pri tem, da se pod krinko zelenega dogovora dogaja zelo močna t. i. zelena ideologija, kjer bosta zelo velike posledice utrpeli zlasti gospodarstvo in prebivalstvo," je v izjavi za medije v prostorih DZ-ja v Ljubljani dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec.
Izpostavil je nekatere po njegovih besedah problematične ukrepe, ki izhajajo iz dokumenta. Med njimi so ukinitev pravice do parkirnega mesta za zaposlene v javnem sektorju z namenom zagotavljanja pozitivnega zgleda na področju sprememb potovalnih navad, preučitev učinkov znižanja dovoljene hitrosti v naseljih na 30 kilometrov na uro in preučitev uvedbe mestne takse za vstop motornih vozil v Ljubljano in Maribor oz. tam, kjer je vzpostavljen učinkovit mestni javni promet.
Kritični tudi do obremenitve delodajalcev za zasebna parkirišča
V NSi-ju so kritični tudi do predloga za preučitev izvedljivosti obremenitve delodajalcev oziroma zaposlenih za zasebna parkirišča, na primer skozi bonitete ali nove dajatve oziroma za spodbude tistim, ki bi se odpovedali parkirnemu mestu, in za zvišanje davka za energetsko učinkovitost.
V osnutku novega NEPN-ja je ogromno želja, zelo malo pa je ciljev, ki bi jih lahko Slovenija do leta 2030 tudi dosegla, je na novinarski konferenci kritike zoper dokument izrazil poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec. V NSi-ju so prepričani, da trajnostne mobilnosti ne bo mogoče doseči s tako imenovano kaznovalno politiko. Če želimo ljudi preusmeriti k uporabi javnega prevoza, je treba najprej javni promet spremeniti v učinkovitega in cenovno ugodnega, je dejal Vrtovec. Vzporedno s tem se v NSi-ju zaradi trendov naraščajočega prometa zavzemajo tudi za ukrepe povečanje pretočnosti prometa z nadgradnjo avtocestnega križa oz. z vzpostavitvijo tretjih pasov od Vrhnike in Domžal proti Ljubljani, podpirajo pa tudi spodbude za e-mobilnost in uvajanje alternativnih goriv. Aktualna vlada bi morala po njihovem mnenju več narediti tudi za ukrepe decentralizacije Slovenije.
Opozorili na težavo požarne varnosti sončnih elektrarn
Po Vrtovčevih besedah je v ospredju NEPN-ja "prikrita solarizacija Slovenije, ki je po godu nekaterim ministrom in predstavnikom te vlade". Pri tem je opozoril tudi na težavo zagotavljanja požarne varnosti sončnih elektrarn ter standardov glede vzdrževanja in montaže, saj, kot je poudaril, "ni več meseca, da kakšna sončna elektrarna ne bi zgorela".
Čeprav se mu zdi prav, da državljani izkoristijo možnost spodbud za postavitve sončnih elektrarn, pa je hkrati opozoril, da se z njimi še vedno proizvede manj kot štiri odstotke električne energije v Sloveniji. Namesto tega bi se morali v državi osredotočiti na izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in drugega bloka jedrske elektrarne, je še dejal.
Kaj vsebuje dopolnjeni osnutek NEPN-ja?
Dopolnjeni osnutek posodobljenega NEPN-ja, ki skladno s cilji EU-ja določa velikopoteznejše ukrepe in cilje Slovenije, kot jih veljavni načrt določa na področjih razogljičenja in energetske učinkovitosti do leta 2030, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predstavilo junija.
Ta med drugim upošteva odločitev Slovenije o izstopu iz premoga najpozneje leta 2033, odločitev na ravni EU-ja o znižanju izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 2005 do leta 2030 in odločitve, sprejete v okviru zakonodajnih svežnjev Pripravljeni na 55 in REPowerEU. NEPN med drugim poudarja tudi vlogo velikih hidroelektrarn, ki bi predvsem v zimskem času omogočale zanesljivejšo oskrbo z energijo.
Javna obravnava predloga dopolnjenega osnutka posodobljenega NEPN-ja se je končala na začetku julija. Kot so tedaj pojasnili na ministrstvu, trenutno poteka usklajevanje pripomb, končno različico načrta bo vlada predvidoma potrjevala konec poletja, nato pa ga bodo posredovali v potrditev Evropski komisiji. Z oddajo NEPN-ja Slovenija zamuja, rok za to se je namreč iztekel 1. julija. Do predvidenega roka so sicer načrte oddale le Nizozemska, Finska, Švedska in Danska.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje